Fikusa so se začeli bati

Ivo Josipović po dveh mesecih na položaju predsednika države že zahteva prvo preiskavo in sicer glede razkrivanja podatkov o njegovem osebnem varovanju. Časopisi so namreč objavili natančne podatke o varovanju predsednika države in premierke Jadranke Kosor, zaradi česar je lahko po mnenju hrvaškega predsednika ogrožena njegova varnost, varnost premierke in njunih družin. Toda zadeva še zdaleč ni tako preprosta.

Že 10. januarja letos, ko so bili znani izidi predsedniških volitev, je Ivo Josipović zavrnil ponujeno varovanje ministrstva za notranje zadeve in vse do inavguracije so nad njim bedeli zasebni varnostniki. Kot so zapisali v časniku Jutarnji list, je novi hrvaški predsednik na dan inavguracije, ko je opazoval zaščito premierke Jadranke Kosor dejal, da je ta pretirana in da sam tega ne bo trpel. Ko so mu razložili, da o tem ne more odločati sam, je menda odgovoril: "Videli boste." Josipović je očitno mislil resno, in kar je pred dvema mesecema dobivalo obrise prvovrstnega političnega škandala, je včeraj s predsednikovo zahtevo po preiskavi, tudi postal prvovrstni politični škandal. Špekulacije, da Josipović v resnici zavrača telesne stražarje, ki mu jih želi poslati minister za notranje zadeve Tomislav Karamarko zato, ker noče, da bi mu prisluškovali, so postale odkrita debata, v zvezi s tem pa se omenja tudi skorajšnji padec ministra za notranje zadeve Karamarka. Urad predsednika države je dele ministrstva za notranje zadeve obtožil neprofesionalnosti zaradi, po njihovem mnenju, namernega uhajanja podatkov, odnosi med predsednikom Josipovićem in notranjim ministrom Karamarkom pa so trenutno tako zaostreni, da predsednik države z ministrom noče niti komunicirati. Pred dnevi mu, po pisanju Večernjega lista, sploh ni želel dvigniti slušalke.

"Hrvaški mafiji se tresejo hlače," je po vsem tem mogoče med vrsticami brati v hrvaških časnikih in najbrž bo kar držalo, kajti Josipović je bil že med predvolilno kampanjo odločen: "Brez milosti bom do mafije, ki želi vladati Hrvaški." In predsednik za katerega se ne ve točno s kom se pogovarja, o čem se pogovarja in nenazadnje, s kom vse se dobiva, je lahko nevaren.

Aktualnega šefa policije Tomislava Karamarka namreč že od leta 1989 povezujejo s podzemljem. Špekulira se, da je igral pomembno vlogo v mednarodni trgovini s kokainom in organiziral logistiko za tranzit heroina preko Hrvaške. V času, ko je bil na čelu hrvaške obveščevalne službe naj bi preko Hrvaške potovalo kar 95 odstotkov heroina za evropsko tržišče, trdi hrvaški raziskovalni portal Necenzurirano. Karamarko naj bi sodeloval tudi z albansko mafijo, sodelovanje pa je temeljilo na družinskih vezeh. Albanski mafiji naj bi omogočil vstop v hrvaške državne institucije. Karamarkove vezi naj bi segale do Irana. Tamkajšnje podzemlje naj bi namreč držalo roko nad reorganizacijo podzemlja na Balkanu. Podobnih obtožb in trditev na Karamarkov račun je ogromno in kjer je toliko dima, je najbrž tudi nekaj ognja, čeprav iz urada predsednika Ive Josipovića trdijo, da gre zgolj za to, da je stopnja ogroženosti predsednika države na ničli in je zato običajna organizacija varovanja nepotrebna in potratna. Je pa predsednik Josipović, kot so sporočili iz njegovega urada, pripravljen v vsakem trenutku povečati število telesnih stražarjev, če bi se za to pokazala potreba.

V tem trenutku za varnost hrvaškega predsednika skrbijo varnostniki bivšega predsednika Stjepana Mesića. Hrvaški predsednik se vozi z avtomobiloma znamke bmw ali vw passat, ki pa nista blindirana, poleg voznika pa je v avtu en telesni stražar. Vozilo, s katerim se vozi predsednik, nima spremstva in tudi sicer je število telesnih stražarjev okoli Josipovića skrčeno na minimum. Za razliko od predsednika, se premierka Kosorjeva vozi v srebrnem blindiranem mercedesu ali pa v blindiranem bmw-ju. Njeno vozilo vedno spremljata še dve vozili. V treh avtomobilih je najmanj sedem varnostnikov. Toda Josipovićeva želja, da bi si sam organiziral varovanje, je za notranje ministrstvo nesprejemljiva, saj je varovanje organizirano na osnovi obveščevalnih podatkov in stopnje ogroženosti predsednika. Vsekakor pa Josipović ni prvi, ki želi diskretno varovanje. To je pred njim hotel tudi pokojni premier Ivica Račan, ki pa je moral popustiti, ko so mu grozili z umorom pred odhodom na pogreb pokojnega srbskega premiera Zorana Djindjića. Tudi Stjepan Mesić se je na začetku prvega mandata trudil za diskretno varovanje, sicer pa se je zanj govorilo, da je bežal pred svojimi telesnimi stražarji. Josipović se je poleg tega na nedavnem obisku v Avstriji prepričal, da imajo njegov avstrijski kolega in njegova družina bolj ali manj enak sistem varovanja, kot ga ima trenutno sam.

Nedavno objavljeni natančni podatki o sistemu varovanja predsednika države in premierke ter s tem povezane špekulaciji o ogroženosti predsednika zaradi zmanjšanega števila varnostnikov in avtomobilskega spremstva, so zato po mnenju predsednikovega urada poskus ustvarjanja ozračja negotovosti za državljane ter javni pritisk na predsednika države, da odstopi od evropskih standardov varovanja, ki med drugim predvidevajo tudi racionalno porabo sredstev za varnost.