Kultura / Razstava Damijana Cavazze
V galeriji Meduza bo drevi ob 19. uri odprtje razstave slikarskih del lani preminulega slikarja, scenografa in grafičnega oblikovalca Damijana Cavazze. Cavazzevo ustvarjanje, ki ga po mnenju likovnega kritika Dejana Mehmedovića odlikujejo genialne ideje in spontane rešitve, bo obiskovalcem približala še razstava scenografij v koprskem gledališču.
Slikarstvo Cavazze prežema intimnost emocij, razpetost med živobarvnim in zamolklim ter zastavljenim in hotenim, je v gledališkem občasniku Piranskih galerij in Gledališča Koper zapisal Mehmedović. Značilni za Cavazzo so po njegovem veliki, skoraj dvometrski formati, ki se odpirajo kot abstraktna pripoved. Cavazzev slikarski opus, ki sicer ostaja nedokončan, je po mnenju Mehmedovića mogoče ločiti na izvedbe v svetlem in barvitem slogu ter na zatemnele in monokromne izvedbe. Če barvitost izkazuje pozitivna nagnjenja, neobremenjenost, vedrino in upanje, je v monokromnih izvedbah po mnenju likovnega kritika moč govoriti bolj o slutenju, želji in neodločnem lebdenju.
Blage razlike v koloritu ustvarjajo v teh slikarskih delih po mnenju Mehmedovića nekakšno magično okrilje, atmosfera pa je umirjena, rahla in odmaknjena na senčno stran. Značilna za ta dela je minimalistična aktivnost v smislu slikarskega posega.
Čeprav je bilo slikarstvo Cavazzev izvirni in profesionalni medij, je po mnenju Mehmedovića ves čas bivalo v ozadju njegovega ustvarjanja. Življenjski slog avtorjeve hoje po robu je po besedah kritika namreč zaokrožalo izkazovanje velikega daru na področju scenografije, kostumografije, videa in ustvarjalnega oblikovanja.
Po mnenju gledališke režiserke, scenografke in kostumografke Mete Hočevar pa tudi kot scenograf Cavazza na odru ni krotil svoje slikarske narave. "Njegov slikarski svet, eruptiven, barvit in neukrotljiv, silil tako rekoč iz vsakega prostora, ki ga je oblikoval," je zapisala Hočevarjeva.
Nasičenost z barvami je po njenem še zlasti opazna pri scenografijah lahkotnejših dramskih del in iger za otroke. Cavazza je bil v teh scenografijah po pisanju Hočevarjeve sproščen in za igralce in gledalce včasih neulovljiv, poigraval se s formami in barvami. Značilne so v tem pogledu po mnenju Hočevarjeve Cavazzove scenografije predstav Katka in Bunkec (2002), Mavrična ribica (2003) in Jajce (2007).
In če je po mnenju Hočevarjeve očitno, da so avtorju najbolj ustrezala odprta dramska besedila in uprizoritveni koncepti, so bile med njegovimi scenografijami tudi take, v katerih se je skušal disciplinirati. V slednjih so igralci, njihovo gibanje, vedenje in odnosi upoštevani drugače, skrbneje pa je tudi sledil dialogu, zaključuje Hočevarjeva.
Cavazza je kot scenograf ali kostumograf sodeloval pri ustvarjanju blizu 30 odrskih uprizoritev. Za likovno podobo predstave Mavrična ribica, na pomoč! je leta 2005 skupaj z Gregorjem Lorencijem prejel nagrado na mednarodnem festivalu Zlata paličica. (STA, mh)
