Konec vizumskega spora med EU in Libijo
Evropska unija in Libija sta v soboto zvečer sporočili, da odpravljata prepovedi izdajanja vizumov ki jih je Libija uvedla za državljane EU, EU pa za državljane Libije. Libija je dogovor z EU takoj pozdravila kot "poraz" Švice. Vizumski spor je bil razrešen ob sobotnem obisku španskega zunanjega ministra Miguela Angela Moratinosa v Libiji, špansko predsedstvo EU pa je v izjavi za medije ob robu arabskega vrha v libijskem mestu Sirta sporočilo, da so bila vsa imena “črne sliste” Libijcev že umaknjena s seznama oseb, ki jim je prepovedan vstop v schengensko območje. Špansko zunanje ministrstvo v Madridu je izrazilo obžalovanje zaradi težav, ki jih je uvrstitev na t. i. črni schengenski seznam povzročilo Libijcem. "Ta ukrep je sprejela ena od članic schengna in ne EU, ki v tem ni igrala nobene vloge. Žal nam je za težave, ki jih je to povzročilo libijskim državljanom in obsojamo, kar se je zgodilo," so zapisali v sporočilu. Libija je na ta korak EU nemudoma odgovorila z napovedjo odprave prepovedi vstopa v Libijo za državljane članic EU, zunanje ministrstvo Libije pa je na svoji spletni strani zapisalo, da je bila "Švica s tem skupnim evropskim stališčem poražena".
Novica je pomembna tudi za Slovenijo, saj je po izjavi slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja vizumski spor spor med Švico in Libijo precej prizadel tudi slovensko gospodarstvo. Slovenija je celo napovedala, da je pripravljena skupaj s skupino še petih držav po 5. aprilu uvesti “teritorialno omejene vizume za Libijo”, če se spor ne bi razrešil. V Sloveniji namreč že aprila pričakujemo nekatere delegacije iz Libije, ki so za sodelovanje zelo pomembne. Slovenija je sicer šele lani ob obisku predsednika vlade Boruta Pahorja v Libiji začela obnavljati bolj intenzivne stike s to državo, med najpomembnejšimi projekti pa se omenja posel podjetja SCT, vreden 330 milijonov evrov – gradnja osempasovnice proti Bengaziju. Zato seveda ni nenavadno, da se je tudi slovenski zunanji minister zavzel za umik švicarskega "črnega seznama". Libijski zunanji minister Musa Kusa pa se je hkrati zahvalil več državam, med njimi tudi Sloveniji, ki so "podprle stališča Libije" in zavrnile "rasistične žalitve Švice" v krizi odnosov med državama. Libijski zunanji minister se je ob Sloveniji zahvalil tudi Italiji, Malti, Portugalski, Španiji, Turčiji in Uniji Magreba.
Do napetosti med Švico ter Libijo, ki se je nato prenesel na celotno EU, čeprav Švica ni njena članica, je prišlo po izbruhu "afere Hanibal". Gre za libijsko-švicarski diplomatski spor zaradi aretacije Hanibala Gadafija, sina libijskega voditelja Moamerja el Gadafija, in njegove žene v ženevskem hotelu julija 2008, ker naj bi grdo ravnala s hotelskim osebjem.
Obtožbe proti Hanibalu Gadafiju so nato opustili, vendar se je Gadafijeva družina zaradi incidenta umaknila iz švicarskih bank (preko milijardo dolarjev) in prekinila dobavo nafte, poleg tega so v Libiji zadržali dva švicarska poslovneža. Švica je nato omejila izdajanje vizumov 188 visokim libijskim predstavnikom, Libija pa prekinila izdajanje vizumov za državljane schengenskih članic. Ves zaplet pa je postal še težji zato, ker je ženevski časnik “Tribune de Geneve” 4. septembra lani objavil slike aretiranega Hanibala Gadafija, najverjetneje iz policijskih virov.
Libijski voditelj Moamer Gadafi je nato spor s Švico zaostril celo tako daleč, da je vse države pozval na “džihad” oziroma sveto vojno proti Švici, ki naj bi bila “država nevernikov, ki uničujejo džamije”. Švicarji so namreč lani izglasovali prepoved gradnje minaretov, ki jo je na referendumu 29. novembra lani podprlo 57,5 odstotka Švicarjev. Gadafi je pozval vse muslimane v svetu, naj bojkotirajo poslovanje s Švicarji. A Libija vztraja, da njen spor s Švico še vedno ni rešen. Vendar je pri tem sporu po besedah zunanjega ministra Libije Muse Kuse pripravljena tudi “na arbitražo” in bo sprejela “vsak rezultat, pozitiven ali negativen”.