NSKS se ne bo razpustil

Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), najvišji organ odločanja Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), je v ponedeljek zvečer v Celovcu zavrnil zahtevo predsedstva organizacije po samorazpustitvi in sprejel odstop predsedstva. Do ponovne seje ZNP 19. aprila bo posle vodil dosedanji predsednik Karel Smolle. Predlog predsedstva NSKS, da naj bi se organizacija razpustila do 30. junija letos, je v 48-članskem ZNP podprlo le 11 poslancev, 34 jih je bilo proti, preostali pa so se vzdržali. Tudi po več ko štiri in pol urni razpravi ZNP tako ni sprejel argumentacije predsedstva NSKS, da bi samorazpustitev organizacije pripravila prostor za novo organiziranost slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Zahteva po skupnem demokratično izvoljenem zastopstvu koroških Slovencev pa bo morala biti osrednji namen novega vodstva NSKS, so soglašali člani ZNP. Če v doglednem času, govorilo se je o roku treh do šestih mesecev, vendarle ne bi bilo nikakršnih premikov za nove strukture, naj bi bil razpust NSKS še naprej realna možnost.

Člani ZNP, ki so v mestoma izrazito čustveni razpravi kritizirali predsedstvo NSKS, da jih ni resno vključilo v razmišljanja o samorazpustitvi, pa pri prizadevanjih za skupno zastopstvo pričakujejo odločno podporo Slovenije. Politična razdrobljenost koroških Slovencev je namreč predvsem v interesu Avstrije, ki se pri neuveljavljanju svojih obveznosti lahko vedno sklicuje na neenotnost med manjšino, so poudarjali. Kajti problemi slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so resni in "brez priliva slovenskosti," kot je dejal predsednik Smolle, jih ne bo mogoče rešiti. Po besedah enega izmed razpravljavcev je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem "v zadnjih sto letih izgubila več substance kot v vseh tisoč letih poprej."

Dosedanji podpredsednik NSKS Rudi Vouk je pri tem spomnil, da v tem šolskem letu od več kot tisoč otrok, ki so v prvem šolskem razredu prijavljeni za pouk slovenščine, slovenščino v resnici obvlada le 62 prvošolčkov, da zaradi splošnega upadanja števila otrok vnovič grozi zaprtje nekaterih dvojezičnih ljudskih šol, da ni ureditve za dvojezične otroške vrtce, da raba slovenščine na uradih marsikje ni mogoča in da od 18 odločb ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih tablah nobena še ni uresničena. Politični predstavniki manjšine pa se ukvarjajo s prepiri med organizacijami, je opozoril Vouk.

Večina članov ZNP vendarle ni sledila argumentaciji, da bi ob takem stanju bil razpust NSKS "skrajna oblika protesta proti Dunaju in Ljubljani ter poziv vsem, da vzamemo usodo v svoje roke", kot je utemeljeval predsednik Smolle. Opozarjali so, da se "ljudje v NSKS počutijo doma in za zdaj zanj nimamo nadomestila" ali pa da "ni zagotovila, da bo razpust resnično privedel do demokratično izvoljenega skupnega zastopstva". Nenazadnje drugi politični organizaciji manjšine, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev (SKS), za to ne kažeta pripravljenosti, so opozarjali.

Po sprejetem odstopu sedanjega predsedstva NSKS bo posle organizacije do izvolitve novega vodstva na seji ZNP 19. aprila vodil dosedanji predsednik Smolle skupaj z generalno sekretarko Angeliko Mlinar in predsednikom ZNP Jožetom Wakounigom. Smolle je po seji ocenil, da je kljub jasni zavrnitvi predlog predsedstva po razpustitvi NSKS "uspel, saj je uspelo mobilizirati in zdramiti ljudi, nenazadnje še nikdar niso bili na seji ZNP navzoči vsi člani in članice". Ti so hoteli odlog pred dokončno odločitvijo, zaradi česar ni mogoče očitati predsedstvu NSKS, da je z napovedjo o razpustitvi sleparilo, je prepričan Smolle.

Od komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pa Smolle pričakuje, da bo z novim predsedstvom NSKS pripravila ustanovna pravila za skupno zastopstvo koroških Slovencev. To naj bi sedaj bilo težišče delovanja. Če pa bi se prizadevanja izkazala za neuspešna, napoved o samorazpustitvi NSKS ostaja aktualna, je zatrdil sedaj začasni predsednik Smolle. (STA, mh)