Američani se znova preštevajo
Ameriški urad za štetje prebivalstva je 1. april določil kot uradni datum za nov desetletni popis prebivalstva ZDA, čeprav ljudje že od sredine marca dobivajo pošto z osnovnim vprašalnikom, ki je letos prvič nadomestil tako imenovan dolgi obrazec. Večina dela bo odslej opravljena z anketnimi vzorci. V ZDA je po zadnjem popisu prebivalstva leta 2000 prebivalo 281,4 milijona ljudi, po zadnjih ocenah urada za štetje prebivalstva pa naj bi jih bilo 309 milijonov.
Ameriška ustava določa, da je treba vsakih deset let opraviti popis prebivalstva in to počnejo že d leta 1790. Letošnji popis je 23. po vrsti. Prebivalci ZDA so v preteklosti domov dobili daljši vprašalnik, letos pa prejemajo krajše obrazce z desetimi osnovnimi vprašanji, kot so ime, spol, starost, rojstni datum, lastništvo doma in pripadnost rasi. Na krajših obrazcih pa ni na primer vprašanj o nacionalnem izvoru. Te in druge podatke bodo v uradu za cenzus vsako leto dobili od vzorca 2,5 odstotka prebivalstva, ki bodo dobili na dom daljše obrazce.
Po zadnjem popisu prebivalstva je bilo leta 2000 v ZDA 176.691 ljudi slovenskega rodu, kar je za 52.254 oziroma kar 42 odstotkov več kot leta 1990, še vedno pa predstavljajo okoli 0,1 odstotka vsega prebivalstva ZDA.
Na krajšem obrazcu pa je vprašanje o rasni pripadnosti in morebitnem latinskoameriškem izvoru, ker so ti podatki pomembni za različne zvezne programe. Letošnji popis prebivalstva šteje tudi ljudi brez državljanstva in skuša prešteti tiste, ki so v ZDA nezakonito. Pristojni zagotavljajo, da so vsi podatki strogo zaupni in do njih ne bodo imele dostopa policijske agencije.
Obrazce pošiljajo po pošti na znane naslove, ljudje pa dobijo tudi plačano kuverto, da vrnejo odgovore. Če ne bo odziva, bodo na naslove poslali uslužbence. V uradu za štetje prebivalstva zagotavljajo, da je takšen način dela cenejši. Znamka stane 42 centov, obisk uslužbenca pa najmanj 25 dolarjev. Celoten strošek popisa prebivalstva naj bi sicer znašal kar 11 milijard dolarjev.
Preštevanje prebivalstva je zelo pomembno s političnega vidika, saj na podlagi štetja določijo kongresna okrožja za volitve v predstavniški dom. Prav tako določijo, koliko elektorskih glasov bo dobila posamezna zvezna država za predsedniške volitve. Rezultati letošnjega popisa prebivalstva bodo tako veljavni že za kongresne in predsedniške volitve leta 2012.
Zaradi tega prihaja tudi do sporov. Zaporniki in tudi politiki okrožij, v katerih opravijo veliko aretacij, se pritožujejo, da urad za cenzus za zapornike kot stalni naslov šteje naslov zapora. Na ta način se v okrožju, kjer je zapor, število prebivalcev poveča in s tem se poveča politični vpliv, ter obratno. Zapornikom se to ne zdi pošteno, še posebej, ker na primer študente in vojake štejejo na stalnih domačih naslovih, ne pa na naslovu univerze oziroma vojašnice. (STA, mh)