Slovensko-hrvaška komisija začela z delom

Milan Balažic o vsebini pogovorov ali doseženem ni želel govoriti, saj sta se strani dogovorili, da bosta o delu komisije javnost obveščala premiera, Borut Pahor in Jadranka Kosor.

V skladu s tem Balažic tudi ni pojasnil razlogov za sredino napoved premiera Pahorja ob srečanju s hrvaško kolegico Kosorjevo, da bo Slovenija umaknila zadržke v hrvaških pogajanjih z EU pri poglavju 31 o zunanji, varnostni in obrambni politiki.

Pahor je v sredo zvečer, potem ko je s Kosorjevo v Zagrebu odprl skupno razstavo slovenskega oblikovalca Oskarja Kogoja in hrvaškega arhitekta Nenada Fabijanića, povedal, da se je mešana komisija za odprta vprašanja sešla pred kratkim in da se je njen sestanek "končal z dobrimi rezultati, ki obetajo, da bomo uspešno rešili tudi ostala odprta vprašanja". Zato po njegovih besedah Slovenija več "nima razlogov, da bi kakorkoli zadrževala postopke za začetek odprtja 31. poglavja v pogajanjih med Hrvaško in Evropsko komisijo".

Za oblikovanje mešane komisije na ravni vlad sta se Pahor in Kosorjeva dogovorila na januarskem srečanju v Kranjski Gori. Naloga komisije naj bi bil po sklenitvi arbitražnega sporazuma novembra lani - z njim naj bi državi dokončno rešili vprašanje meje - strokovni pregled še ostalih odprtih vprašanj med državama in predlaganje rešitev. Nato naj bi na ravni ministrstev ter predsednikov vlad skušali ta odprta vprašanja dokončno urediti.

Med pomembnejšimi odprtimi vprašanji med državama je tudi vprašanje dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke, kjer Hrvaška ne pristaja na reševanje v okviru nasledstva.

Premiera sta se v Kranjski gori dogovorila tudi za ponovno oživitev mešanega odbora za gospodarstvo, ki naj bi z delom začel februarja, sestal pa naj bi se v Zagrebu. O morebitnem začetku dela tega odbora doslej ni bilo v javnosti nič znanega, tako kot tudi o delu mešane komisije za odprta vprašanja ne. Glede slednje je sicer slovenska stran v začetku februarja povedala le, da je predlagala svoje člane komisije.

Glede zadržkov Slovenije pri hrvaškem poglavju 31 o zunanji, varnostni in obrambni politiki pa je znano le, da so bila povezana z vprašanji dobrososedstva, torej spoštovanja sporazumov, kamor bi bilo mogoče šteti tudi sporazum o nasledstvu. Hrvaška si želi to poglavje odpreti na pristopni konferenci, načrtovani za 19. april.

Poglavje o zunanji politiki je sicer še edino hrvaško pristopno poglavje, pri katerem ima Slovenija zadržke, in eno od treh, ki jih Hrvaška še ni odprla - preostali dve sta zahtevni poglavji o konkurenci in pravosodju.

Slovenija je nazadnje na februarski pristopni konferenci umaknila zadržke na dve hrvaški pristopni poglavji - ribištvo in okolje. Za to se je odločila na podlagi zagotovila, vključenega v skupno evropsko izhodišče vseh 27 članic unije, da Hrvaška ne sme izvajati zaščitne ekološko-ribolovne cone do uveljavitve razsodbe arbitražnega sodišča o meji. Odločitev je sprejela tudi po zavezi Evropske komisije, ki je pristojna za ribištvo, da bo še pred začasnim zaprtjem poglavja o ribištvu poskrbela za uveljavitev ribolovnega dela sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops) in zgodovinskih pravic slovenskih ribičev.

Da bo Slovenija umaknila zadržek še na zadnje poglavje, so sicer nekateri hrvaški mediji napovedovali že po konferenci o Zahodnem Balkanu, ki sta jo 20. marca na Brdu pri Kranju Slovenija in Hrvaška pripravili skupaj na podlagi dogovora premierov v Kranjski Gori. (STA, lpč)