Vulkanski prah prizemljil letala
Potem ko so že davi poročali o odpovedi letov na Norveškem, Švedskem in v Veliki Britaniji, so se za to odločili še na Danskem, Nizozemskem, Finskem, v Belgiji, Franciji in Nemčiji.
Velika Britanija je zaradi vulkanskega pepela, ki lahko resno poškoduje letalske motorje, hkrati pa močno ovira vidljivost, zračni prostor zaprla za ves promet. Prav tako so zaprta skoraj vsa letališča na Norveškem, Danskem in na severu Švedske.
Zračni promet je močno oviran tudi v Belgiji, Franciji, na Finskem, v Nemčiji in na Nizozemskem. Letališča na Islandiji medtem ostajajo odprta, saj veter pepel nosi stran od otoka, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Britanski zračni prostor bo danes popolnoma zaprt od 13. do najmanj 19. ure po srednjeevropskem času, izjeme pa bodo veljale le za nujne primere. Kot so napovedale pristojne britanske službe, so motnje v letalskem prometu možne tudi v prihodnjih dneh, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Letalski promet so z današnjim popoldnevom začeli ustavljati tudi v Belgiji, na Nizozemskem in v zahodnih delih Nemčije. Evropski letalski kontrolorji so sporočili, da se bo zračni prostor na severnimi in zahodnimi deli celinske Evrope začel zapirati ob 14. uri po srednjeevropskem času. Vulkanski pepel naj bi namreč okoli 16. ure dosegel Belgijo.
Največje nemško letališče v Frankfurtu pa bo za zdaj služilo kot nadomestno letališče za londonski Heathrow. Za zdaj sicer še ni znano, koliko letal bodo preusmerili v Frankfurt.
Tudi na Danskem so začeli ustavljati letalski promet. V Koebenhavnu, kjer je najbolj prometno letališče v Skandijaniviji, bodo letalski promet ustavili najkasneje ob 17. uri po srednjeevropskem času.
Na sosednjem Norveškem so letalski promet ustavili že pred tem. Zaradi tega se je v zagati znašla norveška kraljica Margareta, ki je na praznovanje 70. rojstnega dne v petek povabila številne visoke goste iz tujine. Na Finskem so zračni prostor zaprli na severu države. Zaprt bo ostal vsaj do petka do 14. ure po srednjeevropskem času.
Pepel iz vulkana na ledeniku Eyjafjallajokul sega med osem in 10 kilometrov v zrak in ga s tal ni mogoče videti, lahko pa bi močno poškodoval motorje letal. Meteorologi so po poročanju dpa mnenja, da bi se lahko pepel v zraku porazgubil šele v nekaj dneh.
Islandski geofizik Magnus Tumi Gudmundsson pa je opozoril, da bi lahko vulkan pepel bruhal še dolgo časa. Kot je pojasnil, dolžina tovrstnih izbruhov zelo niha - to lahko traja le nekaj dni ali pa celo več kot leto. Glede na intenzivnost Eyjafjallajokula pa je po mnenju Gudmundssona pričakovati, da bo stvar trajala dolgo časa.
Na jugu Islandije so morali sicer v sredo zaradi nevarnosti izbruha vulkana Eyjafjallajokull, na katerem je nastala 500-metrska razpoka, evakuirati okoli 800 ljudi. Na območju so zaznali več potresov, hitro taljenje ledu na ledeniku pa je povzročilo poplave.
Zaradi prvega izbruha omenjenega vulkana po letu 1823 so že prejšnji mesec za nekaj časa evakuirali okoli 600 ljudi. Gre za ledeniški vulkan, ki leži na precej redko naseljenem območju okoli 125 kilometrov vzhodno od Reykjavika. (STA, lpč)