NLB bo morala v dokapitalizacijo

Veliki posli so že podpisani, banka pa jih bo morala spremljati, zato je dokapitalizacija nujna, je povedal Franc Križanič.

Dokapitalizacija NLB v višini 250 milijonov evrov je bila predvidena že konec lanskega decembra, a se glavna delničarja - država in begijska KBC - nista uspela pravočasno dogovoriti o izvedbi postopka.

Križanič, ki se danes vrača z neformalnega zasedanja ministrov za ekonomske in finančne zadeve v Madridu, ni želel ugibati, kdaj bo proces dokapitalizacije stekel, saj je za to pristojna uprava banke.

Finančni minister je spomnil, da mora ministrstvo glede na slabše napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pripraviti rebalans proračuna. Zdaj sicer čakajo še na aprilske podatke Umarja, vendar bo rebalans potreben, je dejal in dodal, da nekatere projekcije Davčne uprave RS kažejo, da bi lahko bil rebalans še večji od pričakovanj.

Rebalans je 1. aprila napovedal premier Borut Pahor, potem ko se je vlada seznanila s pomladansko napovedjo gospodarskih gibanj 2010, v kateri je Umar znižal napoved o letošnji gospodarski rasti za 0,3 odstotne točke na 0,6 odstotka. Z njim naj bi zagotovili dodatne prihranke
pri javni porabi, je tedaj povedal Pahor.

Po Križaničevih besedah mora biti rebalans sprejet konec maja, tudi zaradi pomoči Grčiji. Če ne bo šlo drugače, bosta rebalansa dva, je dejal. Na rebalans bi se lahko "priključila" tudi dokapitalizacija NLB, ki pa tako kot pomoč Grčiji nima vpliva na proračun oz. davkoplačevalce, saj gre za t.i. B bilanco, je pojasnil.

Ob tem ocenjuje, da bo od rebalansa zaradi Grčije in morebitne dokapitalizacije NLB tudi nekaj pozitivnih učinkov, predvsem zaradi sredstev, ki iz tega naslova pritečejo v državno blagajno. Rebalans proračuna zaradi poslabšanih razmer pa bo prinesel varčevanje, kar pomeni manjši primanjkljaj, to pa bo zagotovo dober signal finančnim in kapitalskim trgom, je ocenil.

Minister Križanič je glede domnevnega kartelnega dogovarjanja gradbincev za pridobitev poslov dejal, da je pri kartelnih dogovorih zelo pomembno, da se krivce, posameznike in podjetja, kaznuje. Ne sme pa priti do blokade sektorja zaradi tega, npr. ustavitve kreditne linije tem podjetjem. "Spill over" učinek gradbenih podjetij na slovensko gospodarstvo je zelo velik oz. sektorsko verjetno največji v Sloveniji, meni minister.

O neformalnem sestanku evroskupine je povedal, da so večino časa posvetili finančni stabilnosti, tako izhodnim strategijam kot tudi proračunskemu načrtovanju. Pri slednjem se krepi mnenje, da je treba pohiteti in zaostriti proračunske izdatke oz. uvajati nove davke, da se hitreje, kot je to bilo predvideno pozimi, uravnovesijo proračuni.

V kolikor bo Slovenija šla v rebalans, bo to v skladu s pričakovanji v EU oz. željami po hitrejši zaostritvi javnofinančnih pogojev. Na sestanku so se pogovarjali tudi o nadzoru nad finančnim sektorjem in morebitni uvedbi posebnega davka na bančne storitve oz. bančni kapital, preko katerih bi del sredstev, ki so bila na globalni ravni namenjena za sanacijo bančnega sektorja, pridobili nazaj v davkoplačevalske vire. Tu so mnenja med državami deljena. Slovenija ni proti, vendar je potrebno zadevo preučiti, da ne bi prihajalo da bega kapitala v države, kjer tega davka ne bi imeli, meni Križanič. (STA, lpč)