Posebna metoda označevanj sprememb v črevesju

S tem bistveno olajšajo kirurški operativni poseg, če je ta potreben, hkrati pa je ta za bolnika varnejši. V koroški bolnišnici ocenjujejo, da bodo letno opravili okoli 70 teh posegov.

Internist Klemen Mojškerc je ob sodelovanju predstojnika kirurgije Rajka Golobineka 6. aprila izvedel prvo endoskopsko označitev polipa v kolonu z označevalcem, imenovanim spot. Gre za posebno metodo predoperativnega označevanja sprememb črevesne sluznice, ki jih odkrijejo s kolonoskopijo, z neškodljivo suspenzijo ogljikovih delcev. S pomočjo te metode, ki so jo prvič izvedli v ZDA, lahko predoperativno označijo manjše rakave in predrakave spremembe na črevesju, ki so jih kirurgi sicer doslej težje locirali.


"Internisti endoskopsko gledamo črevo od znotraj, kirurgi pa od zunaj," je STA pojasnil Mojškerc. Kirurgi po označitvi sprememb, ki so vidne tudi na zunanji strani črevesja, lažje najdejo in natančno odstranijo del prizadetega črevesja. Tako ne odstranjujejo večjega dela, kjer samo sumijo, da bi sprememba lahko bila, kot je bila praksa doslej, je pojasnil. Označevanje z vbrizgano tekočino sluznico neškodljivo obarva za več let, kar omogoča tudi nadaljnje spremljanje sprememb.

V koroški bolnišnici ugotavljajo bistven porast posegov na debelem črevesju, potem ko je zaživel presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki Svit. V okviru slednjega so v slovenjgraški bolnišnici lani od junija do konca decembra opravili 61 kolonoskopij. Pri tem so pri osmih bolnikih odkrili raka, pri dveh že v poznem stadiju. Letos so jih opravili že okoli 50.

V prvem tednu uporabe so v slovenjgraški bolnišnici opravili osem označitev rakavih ali predrakavih sprememb, ki bodo zahtevale sledenje ali pa operativni poseg. V bolnišnici ocenjujejo, da bodo letos opravili okoli 70 takšnih posegov. Kaj bo dejansko prineslo letošnje celoletno izvajanje programa Svit, pa Mojškerc ne more napovedati. "Računamo, da bi jih znalo biti tudi več," je dejal.

V Sloveniji je nacionalni presejalni program zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesju Svit stekel leta 2008. Kljub temu podatki evropske raziskave Eurocare Slovenijo uvrščajo na dno lestvice po rezultatih zdravljenja raka debelega črevesja in danke, po stopnji umrljivosti pa v zgornjo polovico. Razlog je predvsem prepozno odkrivanje te oblike raka.

V Sloveniji za rakom debelega črevesa in danke zboli več kot 1400 ljudi na leto. Ta oblika raka je po pogostnosti pojavljanja prvi najpogostejši rak, če upoštevamo oba spola, in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Največ bolnikov z rakom debelega črevesja in danke je starejših od 50 let, vendar za njim zbolevajo vse mlajši ljudje. (STA, lpč)

CfL12dxQu34