DZ ratificiral arbitražni sporazum

Državni zbor je danes ratificiral arbitražni sporazum o meji s Hrvaško. Za ratifikacijo je ob obstrukciji opozicijskih poslancev SDS, SLS in SNS glasovalo vseh 48 navzočih poslancev vladne koalicije ter poslanca narodnih skupnosti. Podporo ratifikaciji arbitražnega sporazuma so pred tem napovedali v vseh poslanskih skupinah koalicije, pa tudi poslanca narodnih skupnosti. Prepričani so namreč, da je sporazum korak k dokončni rešitvi spora o meji med državama in je v skladu s slovenskimi nacionalnimi interesi.

V poslanski skupini SD lahko po besedah njenega vodje Bojana Kontiča z veliko gotovostjo pritrdijo zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, da je arbitražni sporazum v interesu Slovenije. Kot pravi Kontič, so bila dosedanja prizadevanja za rešitev spora o meji le "mencanje na mestu", medtem ko bodo z ratifikacijo arbitražnega sporazuma naredili pomemben korak k cilju. V SD predlog o ratifikaciji sporazuma podpirajo, saj se z njim Slovenija ničemur ne odreka, ne suverenosti ne avtonomiji, poleg tega pa je država tudi zadržala pravico, da sama določa pravila igre. Kontič poudarja, da je arbitražni sporazum presežek vseh dosedanjih dogovorov, kar je po njegovem mnenju tudi razlog za obstrukcijo opozicije. "Proti tako dobremu predlogu je težko glasovati, lažje je zapustiti dvorano," je ravnanje opozicije ocenil Kontič.

Da določila v predlogu arbitražnega sporazuma bistveno izboljšujejo vse dosedanje dogovore, meni tudi Franco Juri. Poslanec Zaresa opozarja, da v DZ danes ne bodo odločali ne o poteku državne meje ne o njeni označitvi, pač pa bodo odločali o ratifikaciji sporazuma, ki bo omogočil začetek arbitražnega postopka pred mednarodnim telesom. Nasprotovanje opozicije sporazumu po Jurijevih besedah zveni "nekoliko čudno in neprepričljivo". Sporazumu namreč nasprotujejo tisti, ki so bili pripravljeni mejni spor reševati pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, medtem ko sta v arbitražnem sporazumu določena tako načelo pravičnosti kot stik Slovenije z odprtim morjem. Končanje spora o meji je po Jurijevih besedah po oceni poslanske skupine Zaresa v interesu vseh, tudi kredibilnosti in ugledu Slovenije, "kdor pa si tega ne želi, bo iznašel tisoč in en razlog za nasprotovanje".

Po besedah Antona Anderliča (LDS) pa je dozorel čas, "v katerem obe strani menita, da je mogoče na najboljši možni način razrešiti ta primer", in sicer tako, da se vprašanje meje poveri mednarodni arbitraži. Za LDS je, kot pravi Anderlič, pomembno, da ima arbitraža za nalogo dokončno določiti mejo na kopnem in na morju, določiti stik Slovenije z odprtim morjem ter določiti režim na tem območju. In to jih navdaja z upanjem, "da bo tretji, če se dva nista mogla sporazumeti med seboj, pravično določil tisto, česar sami nismo mogli storiti," še poudarja poslanec LDS. Anderlič tudi obžaluje, da arbitražni sporazum sprejemajo v takem ozračju, ob obstrukciji opozicije, a ob tem zagotavlja, da jih "to ne bo omajalo v prepričanju, da ravnajo odgovorno".

Ratifikacijo podpirajo tudi v poslanski skupini DeSUS. Po besedah Antona Urha je namreč treba mejni spor med državama, ki se brez pomoči tretjega ne bo razrešil, v interesu obeh držav in njunih državljanov dokončno rešiti. "Vsa dosedanja enostranska ravnanja, oviranja in zavlačevanja so se izkazala kot škodljiva za eno in drugo stan in skrajni čas je že, da prevladata razum in konsenz o tem, da je konstruktiven pristop obeh držav s poveritvijo odločanja tretjemu ključen za končanje mejnega vprašanja in nadaljevanja dobrih medsosedskih odnosov," še poudarja poslanec DeSUS.

Podporo ratifikaciji arbitražnega sporazuma sta napovedala tudi poslanca narodnih manjšin. Kot je pojasnil poslanec madžarske manjšine Lazslo Göncz, si želijo, da se stanje med državama normalizira, hkrati pa upajo, da sporazum ne bo v škodo slovenskim nacionalnim interesom. Posebej je opozoril na razmejitev med državama na reki Muri, kjer državna meja ni določena, "zato bi bilo pri tem treba upoštevati pripadnost interesni sferi lokalnih skupnosti".