Drugi katinski poboj?

Nesreča poljskega predsedniškega letala v Rusiji, v katerem je izgubil življenje tudi poljski predsednik Lech Kaczynski, je že sprožila ugibanja o morebitni zaroti. Po prvih podatkih preiskovalcev naj bi sicer napako storil pilot, ki se ni ravnal po navodilu radarske kontrole, ki mi je zaradi goste megle (vidljivost naj bi bila samo 400 namesto potrebnih 1000 metrov) svetovala pristanek na drugem letališču. V četrtem poskusu pristanka je nato poljsko letalo po uradnih podatkih zadelo v vrhove dreves ter se zrušilo v gozd. Na krovu je bila celotna poljska 67 članska državna delegacija, namenjena na slovesnosti ob 70 letnici poboja poljskih oficirjev v Katinskem gozdu. Nekateri poznavalci sklepajo, da je bil pilot letala Arkadiusz Protasiuk pod hudim pritiskom, da pristane za vsako ceno, saj bi sicer poljski predsednik zamudil komemoracijo. Poljski predsednikje bil sicer znan po tem, da je od pilotov že v preteklosti, v času vojne v Gruziji zahteval, da pristanejo v Tbilisiju, kar je pilot tedaj zavrnil. Vendar pa je poljski predsednik nato dobil novega pilota. Poljski preiskovalci in kontrolorji pa so po drugi strani potrdili, da se je megla v času pristanka na letališču gostila in so k nesreči morda prispevali tudi jezikovni problemi, saj so se kontrolorji in piloti pogovarjali rusko in angleško.

Nekdanji vodja Solidarnosti in nekdanji poljski predsednik Lech Walesa je bil prvi, ki je omenil možnost ruske vpletenosti v nesrečo, s katero bi “Rusija ponovila” katinski masaker, v katerem je življenje izgubila poljska politična elita.

Zanimivo je tudi to, da je bil na portalu YouTube medtem izbrisan prvi del posnetka prizorišča nesreče, ki ga je posnel Andrei Mendierej, medtem ko je bil prvi del posnetka skrivnostno obrisan. Včeraj se je v poljskih medijih pojavila tudi vest, da naj bi bil Andrei Mendierej ubit z večkratnimi vbodi z nožem, vendar so jo nato demantirali. Posnetek je kljub temu zanimiv, saj se na njem vidijo postave, ki tekajo okoli prizorišča nesreče, govorijo o spremembah načrta, vidi se človek v belem, ki dviguje roke v zrak, slišijo pa se tudi sirene in štirje streli. Prav tako ni jasno, kaj se je zgodilo s piloti, saj njihovih trupel niso našli, čeprav je bila pilotska kabina manj poškodovana.

V tej smeri očitno razmišlja gruzijski predsednik Sakašvili, ki je dejal, da je bilo v nesrečo vpleteno “nekaj neverjetno zlobnega”.

Dodatne sume je vzpodbudila tudi informacija o tem, da je bil 25 let stari Tupoljev Tu-154 konec leta 2009 na generalnem remontu v južni Rusiji ter da je bil Poljski vrnjen šele nedavno, decembra 2009. To bi vsekakor lahko povečalo možnost za načrtovano okvaro, saj sta bila čas in mesto organizacije slovesnosti ob obletnici katinskega poboja znana vnaprej.

Po ocenah portala Global Analysis je “zelo malo verjetno, da je bila usoden padec Tu-154 blizu vojaškega letališča Smolensk-Severnyi nesreča. Videti je bila točno kot nesreča, glede na to da je letalo v četrtem poskusu pristanka v gosti megli podrsalo po vrhovih ter nato razpadlo približno dva kilometra od letališča. Lista tistih, ki so umrli v padcu Tupoljeva Tu-154 v soboto, dokazuje, da so viri težav s Poljsko, ki so bili po oceni Vladimir Vladimirovič Putin (Shalomov) iz sovjetske GRU in Mihaila Sergejeviča Gorbačova (prikrita stranka KGB-FSB) iz administrativne veje znotraj Kremlja videti nepremagljivi likvidirani v dogodku, ki bi ga lahko opisali kot ‘drugi katinski poboj.’”

Ruski mediji se kljub temu večinoma verjamejo uradni verziji tragedije. Da je do nje priščo je po mnenju petrerburškega Timesa kriva vrsta napačnih izbir, utemeljenih na desetletjih slabih odnosov med državama. Res je, da je Rusija po 70 letih priznala svojo odgovornost za poboj 20.000 poljskih oficirkev v katinskem gozdu, ki ga je leta 1940 izvedla Stalinova NKVD. Toda delitve v sami Poljski so ostale velike. Poljski premier Donald Tusk se je skupaj z ruskim premierom Vladimirom Putinom udeležil skupne komemoracije, toda poljski predsednik, ki je bil do Rusije bolj nezaupljiv, se je odločil za komemoracijo z lastno delegacijo ter se celo javno spraševal, ali bo od Rusije sploh dobil vizum.

Global Analysis pa navaja še nekatera druga nenavadna dejstva. Opazovalci na tleh naj bi namreč pred padcem letala slišai eksplozijo v zraku. V nasprotju z uradnimi poročili, da naj bi letalo poskusilo pristati v “gosti megli” pa nekateri trdijo, da je bilo nebo čisto in kristalno modro. Arkadiusz Mularczyk je bil v času nesreče že v katinskem gozdu, okoli 10 kilometrov od nesreče, saj je tja odpotoval z vlakom. Za Guardian pa je potrdil, da je bilo nebo “čisto in jasno” ter vprašal “zakaj jih niso pustili pristati”. 

Po nekaterih poročilih naj bi pilot poročal tudi o težavah z merilniki hitrosti in višine, strokovnjaki pa trdijo, da je bil teren, na katerem je letalo strmoglavilo, takšen, da letalo ne bi moglo najprej zadeti v vrhove dreves pred padcem (teren z drevesi je nižje od samega letališča), kot so navajala uradna poročila po nesreči.

Sicer pa je ta tema med najbolj branimi tudi na različnih blogih, kjer poteka polemika med tistimi, ki so prepričani, da imamo v tem primeru dejansko opraviti z zaroto in drugimi, ki so še zmeraj prepričani, da sta za napako kriva pilot in slabo vreme.