AI kritičen do prepovedi burk v Belgiji
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je bila danes kritična do prepovedi javnega nošenja muslimanskih oblačil burk in nikab, ki jo je v četrtek izglasoval spodnji dom belgijskega parlamenta. Prepoved, ki jo mora sicer potrditi še belgijski senat, je danes obsodil tudi muslimanski svet v Belgiji.
Kot je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP poudaril David Nischols iz Amnesty International Belgija, zakon o prepovedi burk spodbuja diskriminacijo žensk, čeprav naj bi se prav proti njej boril. Poleg tega po njegovih besedah zakon krati pravico posameznikov do pravice izražanja in svobode vere. "Gre za zelo nevaren presedan za ostale evropske države," je še menil Nichols. Podpredsednica muslimanskega sveta v Belgiji Isabelle Praille pa je poudarila, da se "zakon bori proti prikaznim". "Po mojem mnenju burk v Belgiji ni, ampak so predvsem v Afganistanu," je dejala.
Avstrijski svobodnjaki (FPÖ), ljudska stranka (ÖVP) in Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) pa so prepoved javnega nošenja burk v Belgiji pozdravili. Generalni sekretar FPÖ Herbert Kickl se je ob tem zavzel, da bi morali muslimanska oblačila, ki zakrivajo žensko telo, prepovedati tudi v Avstriji, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Evropski poslanec Andreas Mölzer pa je odločitev spodnjega doma belgijskega parlamenta označil za "signal proti islamizaciji Evrope".
Če bo prepoved potrdil še zgornji dom belgijskega parlamenta, bo Belgija prva evropska država, kjer bo v javnosti prepovedano nositi burke, ki zakrivajo celotno telo, in nikabe, ki zakrivajo ves obraz razen oči. Nošenje teh oblačil bo prepovedano na ulici, parkih, športnih igriščih in javnih zgradbah. Izjeme bodo dovoljene le v primeru določenih praznovanj, če to odobrijo lokalne oblasti. Zakon v primeru kršitve predvideva od 15 do 25 evrov kazni oziroma do sedem dni zaporne kazni, razen v primeru policijskega dovoljenja za nošnjo teh oblačil.
Belgijski politiki trdijo, da je glavni razlog za prepoved zagotovitev varnosti na javnih mestih, kjer bi morala biti omogočena prepoznavnost ljudi. Po mnenju kritikov pa gre zgolj za populistične ukrepe. (STA, mh)