1. maj po svetu

Zborovanja so, nekoliko manj množična kot običajno, med drugim bila v Franciji, Turčiji in Rusiji. V Nemčiji so se kot vsako leto zbrali neonacisti na eni in njihovi levičarski nasprotniki na drugi strani. Še posebej napeto je bilo v Grčiji.

Na ulice Aten in Soluna se je zgrnilo na tisoče demonstrantov, ki protestirajo proti načrtovanim dodatnim varčevalnim ukrepom in gospodarskim reformam, s katerimi naj bi si Grčija zagotovila pomoč evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Protestnikov naj bi bilo manj od pričakovanj.

V Atenah naj bi po različnih ocenah protestiralo med 15.000 in 17.000 ljudi, predvsem članov vplivnega sindikata javnih uslužbencev ADEDY in simpatizerjev komunistične stranke. V Solunu naj bi bilo protestnikov približno 5000. V obeh mestih je prišlo do izgredov, v obeh primerih pa je morala policija s solzivcem umiriti manjše skupine predvsem mlajših razgrajačev.

Na desettisoče ljudi se je na poziv petih sindikatov zbralo v mestih po vsej Franciji. Z različnimi zborovanji, ki pa so zaenkrat manj množična kot v preteklosti, sindikati tokrat predvsem izražajo nasprotovanje načrtovani pokojninski reformi. Lani se je po ocenah prirediteljev na ulicah francoskih mest zbralo 1,2 milijona ljudi, kar je precej več kot letos.

Osrednje zborovanje na pariških ulicah je po ocenah sindikatov pritegnilo kakih 45.000 protestnikov oziroma bistveno manj kot pred letom dni, ko se jih je zbralo več kot 160.000 ljudi. Približno 3500 ljudi se je po podatkih policije zbralo v mestu Marseille. V Bordeauxu po navedbah organizatorjev poteka zborovanje kakih 15 do 20 tisoč ljudi, medtem ko policija ocenjuje, da se jih je zbralo kakih 5200. O zborovanjih poročajo tudi iz drugih francoskih mest.

Tudi v Moskvi je ulice preplavilo na desettisoče ljudi, v celotni Rusiji pa naj bi se zbralo približno 1,7 milijona ljudi. Večinoma gre za delavce, ki so jih na moskovske ulice poklicali Kremlju lojalni sindikati, mednje pa se je po vsej državi pomešalo tudi več deset tisoč v rdeče oblečenih privržencev komunistov. Ti so med drugim pozivali k vrnitvi leta 1991 razpuščene Sovjetske zveze.

Dogajanje v okviru praznovanj na Severnem Kavkazu pa je terjalo smrtno žrtev in okoli 20 ranjenih.

Množica je svoje stališče izražala tudi v turškem Carigradu, kjer se je na trgu Taksim na poziv sindikatov zbralo okoli 140.000 ljudi. Gre za mejnik. Turška vlada je namreč letos pristala na zahteve sindikatov in dovolila zborovanje na trgu Taksim, kjer je v paničnem begu, ki ga je povzročilo streljanje, ob prvomajskem shodu leta 1977 umrlo 36 protestnikov.

Zaradi napovedanih prvomajskih zborovanj neonacistov se v več nemških mestih zbira na tisoče ljudi, ki glasno nasprotujejo tovrstnim shodom. Največ jih pričakujejo v Berlinu, kjer se policija pripravlja na približno 3000 desničarskih skrajnežev na eni ter na okoli 10.000 levih protestnikov na drugi strani.

V prestolnici je tako v pripravljenosti kakih 7000 policistov iz vse države. Nasilni izgredi so namreč pri tovrstnih shodih skorajda običajni. V noči na soboto je bilo sicer v Berlinu za razliko od minulih let relativno mirno, je pa prišlo do nemirov v Hamburgu. Po navedbah policije je bilo zanje krivih kakih 150 levičarskih protestnikov.

Prvomajska zborovanja so pritegnila množici tudi na španske ulice. V Madridu se je zbralo nekaj tisoč ljudi, sicer nekoliko manj od pričakovanj glede na to, da državo pesti huda gospodarska kriza. Stopnja brezposelnosti pa dosega 20,05 odstotka.

Tudi na Hrvaškem je potekala vrsta protestov, ki so jih pripravili tamkajšnji sindikati, in sicer med drugim v Zagrebu, Splitu, na Reki, v Osijeku in Pulju. Zbrane množice so posebej opozorile na naraščajočo brezposelnost ter vladi sporočile, naj poskrbi, da bo ljudem bolje, sicer naj odstopi.

Na zagrebškem Trgu bana Jelačića se je zbralo kakih 5000 ljudi. Soglasna ocena sindikalnih voditeljev pa je bila, da je to relativno malo. Sicer je bilo skupno sporočilo zagrebškega shoda, da je delavcem dovolj tega, da vedno nosijo največje breme - breme vojne, privatizacije, krize, zunanjega dolga in korupcije.

Na Dunaju se je na tradicionalnem zborovanju, ki ga vsako leto pripravljajo avstrijski socialdemokrati (SPÖ), zbralo več kot 100.000 ljudi. Shod se je končal pred mestno hišo na Ringu v središču mesta, kjer so se zvrstili številni govorniki, med drugim dunajski župan Michael Häupl in avstrijski kancler Werner Faymann, oba iz vrst SPÖ.

V Romuniji je protestiralo na tisoče privržencev opozicijskih socialdemokratov, ki vladi desnosredinskega premiera Emila Boca očitajo, da skuša "ponižati romunski narod" in njegovo vlado krivijo za naraščajočo brezposelnost in revščino. O podobnih protivladnih protestih poročajo tudi iz Bolgarije.

Sicer so se na tradicionalnih delavskih demonstracijah zbrali ljudje v večini večjih azijskih mest, kjer so zahtevali nova delovna mesta in dvig minimalnih plač. (STA, lpč)