Obama v boj proti naftnemu madežu
Ameriški predsednik je ob tem je napovedal, da bo njegova administracija storila vse, kar je mogoče, za končanje te krize, poročajo tuje tiskovne agencije.
Obama se je v kraju Venice v Louisiani, od koder vodijo operacije za zajezitev madeža, sešel s predstavniki obalne straže in drugimi strokovnjaki. Razlitje nafte je opisal kot "ogromno okoljsko katastrofo, ki ji morda doslej še ni bilo enake". Pri tem je izrazil razumevanje za bolečino, ki jo je madež zadal prebivalcem Louisiane.
"Nafta, ki še izteka, bi lahko resno prizadela gospodarstvo in okolje držav ob Mehiškem zalivu. In to bi lahko trajalo dolgo časa. Lahko bi ogrozilo življenja na tisoče Američanov, ki imajo to območje za dom," je med drugim dejal ameriški predsednik, ki je želel z obiskom prebivalcem pokazati, da jim ob katastrofi stoji ob strani.
Poudaril je tudi, da krivdo za katastrofo nosi britanska naftna družba BP, ki upravlja s ponesrečeno ploščadjo, iz katere izteka nafta. "BP je odgovoren za iztekanje nafte. BP bo plačal račun," je bil odločen Obama. Zavrnil je tudi kritike, da se ameriška administracija ni dovolj hitro odzvala na katastrofo. Vlada se je po njegovih besedah od prvega dne pripravljala na najhujše.
Tako bo po besedah Obame tudi v prihodnje. Razloge za nesrečo je potrebno razjasniti, sedaj pa je v ospredju "neutruden poskus" ustaviti širjenje madeža. "Ne bomo mirovali, dokler ne bo vrtina zaprta in območje očiščeno," je poudaril ameriški predsednik.
Razmere na območju so sicer vedno bolj dramatične, k čemur prispeva tudi slabo vreme z močnim vetrom. Oblasti so v nedeljo izdale prepoved ribarjenja v najbolj prizadetih obalnih vodah. Na tisoče ribičev se sedaj boji za svoj obstoj. Glede na to, da se je madež v minulih dneh širil bliskovito, pa hitre rešitve ni na vidiku.
Vodja BP v ZDA Lamar McKay je v nedeljo za ameriško televizijo ABC menil, da je katastrofo najverjetneje sprožil en sam gradbeni del na ploščadi. Pri tem je svojo družbo branil pred kritikami. Kot je dejal, koncern hkrati dela na več "frontah". Ena izmed njih je neke vrsta kupola, ki naj bi jo poveznili na vrtino, iz katere izteka nafta. Kot je dejal, bi lahko to kupolo postavili v šestih do osmih dneh.
Ploščad BP je po požaru in eksploziji 22. aprila potonila. Od takrat je v morje dnevno izteklo okoli 700 ton nafte. Po ocenah strokovnjakov se je velikost naftnega madeža od nesreča povečala za trikrat, na nekaterih obalnih območjih pa so že našli prve ptice, onesnažene z nafto. Štiri ameriške zvezne države so zaradi madeža razglasile izredne razmere. (STA, lpč)