Kaj je počela Brezigarjeva?

Tako danes poroča časnik Dnevnik. Po njihovih navedbah je bil za Brezigarjevo izvor objavljene fotografije mrtvega Saše Baričeviča drugorazrednega pomena.

Iz dokumentacije, ki jo po navedbah časnika hranijo v uredništvu, izhaja, kakšne usmeritve je dajala Brezigarjeva mimo pristojne tožilke tožilskemu policistu Antonu Šoštariču. Te informacije sicer iz javno objavljenega dela magnetograma pogovora med premierjem Borutom Pahorjem, pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem, Brezigarjevo in Zobec Hrastarjevo niso bile razvidne, saj bi njihova objava lahko škodovala predkazenskemu postopku.

Policist, ki je vsebino svojih pogovorov z Brezigarjevo zabeležil v uradnih zaznamkih, je tako 12. februarja Brezigarjevi povedal, da preiskuje, kdo je nezakonito slikal Baričevičevo truplo, Brezigarjeva pa mu je odgovorila, da ona vidi zlorabo in da je od fotografij pomembnejše pozno obveščanje preiskovalnega sodnika in dežurne tožilke, ki sta bila poleg tega obveščena "samo o smrti Baričeviča, ne pa tudi o sumu kaznivega dejanja mučenja živali", piše Dnevnik. Brezigarjeva je po njihovih navedbah kot sporno ocenila tudi, da so policisti na kraj dogodka spustili sestro Baričeviča in državno sekretarko na kmetijskem ministrstvu Sonjo Bukovec.

Čez dva dni je Brezigarjeva ponovno klicala policista in mu naročila, naj jo obvešča o poteku preiskave. Šoštarič je o tem obvestil pristojno tožilko Branko Zobec Hrastar. Ta mu je kasneje naročila, naj "izvaja tisti del ukrepov, ki so vezani oziroma potrebni za preiskovanje suma neupravičenega slikovnega snemanja".

Brezigarjeva je policista spet klicala 17. februarja, ko jo je med drugim zanimalo, ali je že pridobil posnetke kamer javne razsvetljave na Oražnovi ulici. Policist ji je sporočil svoje ugotovitve, da na Oražnovi nikoli niso imeli nameščenih videonadzornih kamer.

Kot je za Dnevnik pojasnil pravnik Rajko Pirnat, je iz te dokumentacije razvidna posebna prizadevnost generalne tožilke za preiskovanje tega primera. "Verjamem, da je to neobičajno, vendar je šlo za zelo razvpit primer," je poudaril. Usmerjanje policista po njegovem mnenju kaže na določeno nezaupanje pristojni tožilki. Ob tem dodaja, da zakona sicer ne razume tako kot minister Zalar, da generalna tožilka ne sme usmerjati policista, ki je zaposlen na tožilstvu.

Pravnik Matevž Krivic pa meni, da so ti uradni zaznamki samo še dodatna potrditev tega, je sklepal že iz objavljenega dela magnetograma pogovora. "V resnici je šlo za zelo konkretna navodila in vmešavanje v postopek - in to niti ne direktno nasproti pristojni tožilki, ampak mimo nje celo kar nasproti policistu operativcu. Izgovarjanje na dobronamernost tega vmešavanja bi si morda lahko privoščil kakšen slab začetnik, ne pa izkušena generalna državna tožilka," je pojasnil za Dnevnik. (STA, lpč)