Zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik

Odbor DZ za gospodarstvo je poleg predloga novele zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), ki vključuje razvojno prestrukturiranje regije, s katerim bi podaljšali delovanje rudnika in zagotovili socialno vzdržen prehod presežnih delavcev v druga delovna okolja oz. razrešitev.

Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radić, novela zakona o postopnem zapiranju RTH vsebuje dve ključni spremembi. Pridobivanje premoga za energetske potrebe se bo podaljšalo za eno leto, in sicer do 31. decembra 2010, s čimer bodo v regiji ohranili številna delovna mesta, povečala pa se bo tudi zanesljivost oskrbe z energijo iz Termoelektrarne Trbovlje (Tet).

Novela ob tem predvideva tudi, da se potrebna sredstva za izvajanje letnih programov za zapiranje rudnika za obdobje 2010-2015 v proračunu prerazporedijo, sicer pa ostanejo enaka pri 185 milijonih evrov.

V spremembi zakona sta sicer predvideni dve možnosti glede podaljšanja roka zapiranja rudnika - prva in že potrjena možnost predvideva zaprtje rudnika do konca letošnjega leta, druga pa do 31. decembra 2012, za kar mora vlada dobiti še soglasje Evropske komisije, je pojasnila Radićeva.

Direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač je dodal, da je vključitev obeh možnosti zaprtja rudnika nekakšna "odločitev na zalogo", da zakona v primeru privolitve Evropske komisije ne bi bilo treba znova spreminjati.

Kopač je še pojasnil, da vlada zapiranja rudnika ne more podaljšati čez leto 2015. Zapiralna dela bodo namreč trajala tri leta, zato je pridobivanje premoga v noveli zakona predvideno najkasneje do konca leta 2012.

Melita Župevc (SD) je predlagane spremembe zakona pozdravila, pri čemer je opozorila, da bi jih morala vlada pripraviti že prej. Vlada bo s tem zakonom sicer naredila velik korak naprej, vendar to po njenem ni dovolj. Župevčeva je dodala, da ima Zasavje večstoletno tradicijo na področju energetike, dobro strateško lego ter kakovostne in usposobljene kadre, zato bi morala vlada tej regiji posvetiti več pozornosti.

Nepovezani poslanec Vili Rezman pa je opozoril na okoljski vidik obravnavane problematike. Večji problem od zagotavljanja oskrbe z energijo je njena učinkovita raba, je dejal Rezman in dodal, da pri vseh argumentih v podporo spremembam zakona pozabljamo na okolje.

Kopač je ob tem pojasnil, da bo 1. januarja 2013 začela veljati nova evropska direktiva o trgovanju z izpusti ogljikovega dioksida, do takrat pa onesnaževanje še ne predstavlja ekonomskih stroškov. Uveljavitev omenjene direktive tako dobro sovpada z zapiranjem rudnika, je dejal Kopač, ki sicer meni, da je prispevek Tet pri onesnaževanju okolja zgolj "kapljica v morju".

Miran Jerič (LDS) je dodal, da bo vlada s podaljšanjem delovanja rudnika povečala zanesljivost oskrbe z električno energije in zmanjšala energetsko odvisnost države. "Zasavje želi biti energetska regija tudi v prihodnje," je dejal Jerič.

Člani odbora so v nadaljevanju seje razpravljali tudi o problematiki sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in gozdnim prostorom, obdelave in predelave lesa v Sloveniji ter povečanja uporabe lesa v gradbeništvu in drugih dejavnostih. Sprejeli so več sklepov, ki so jih pripravili na podlagi razprave, opravljene 13. aprila na skupni seji odborov DZ za kmetijstvo, za gospodarstvo ter za okolje in prostor.

Odbor je vladi med drugim predlagal, naj pripravi analizo možnosti celovitega prestrukturiranja gozdno-lesno predelovane industrije in naj lesarstvo vključi v izhodno strategijo. Vladi so predlagali tudi, naj prouči možnost ustanovitve direktorata ali agencije za gozdno-lesni sektor. (STA, lpč)