Krvavi protesti
Jezni mladostniki so v banki v Atenah zakrivili požar, v katerem so življenje izgubili trije ljudje.
V središču Aten so jezni mladostniki v podružnico banke Marfin zalučali več molotovk, zaradi česar je izbruhnil ogenj, ki je terjal življenja treh ljudi, približno 20 pa so jih iz poslopja evakuirali. Mladostniki so v središču prestolnice z molotovkami obmetavali tudi druge trgovine in poslopja.
Grški premier George Papandreu se je na smrtonosno nasilje že ostro odzval. "Nihče nima pravice do nasilja, predvsem ne do nasilja, ki vodi do umora," je v parlamentu dejal Papandreu in obsodil "surovo morilsko dejanje".
Protestniki so se skušali prebiti tudi do parlamenta, ki bo predvidoma v četrtek potrdil nov paket varčevalnih ukrepov. Protestniki so v policiste metali kamenje in steklenice vode, možje v modrem pa so odgovorili s solzivcem in gumijavkami.
Protestniki so protestirali tudi v drugem največjem grškem mestu Solunu, kjer so se prav tako spopadli s policisti. Ocene o številu protestnikov, ki jih navajajo sindikati in policija, se sicer precej razlikujejo. Sindikati poročajo, da se je protestov udeležilo med 200.000 in 250.000 ljudi, medtem ko policija trdi, da jih je bilo približno 100.000.
V Grčiji je zaradi splošne stavke sicer zaustavljen zračni promet, moten je javni promet, vladni uradi bodo zaprti cel dan, v bolnišnicah delujejo le urgentni oddelki, na radiu in televiziji pa ne bodo predvajali poročil, saj stavkajo tudi novinarji.
K stavki, ki jo je več sto tisoč zaposlenih v javnem sektorju sprožilo že v torek, sta pozvala največja grška sindikata - sindikat javnih uslužbencev ADEDY in sindikat zaposlenih v zasebnem sektorju GSEE.
Sindikati se sicer strinjajo, da je bila vlada sredi hude javnofinančne krize prisiljena povišati davke in znižati izdatke, vključno z zniževanjem plač in pokojnin za javne uslužbence, vendar pa opozarjajo, da bo Grčija zaradi začrtanih ukrepov nesorazmerno prizadeta.
"Ti ljudje izgubljajo svoje pravice, izgubljajo svojo prihodnost," je stanje opisal vodja sindikata GSEE Yiannis Panagopoulos. "Država se ne sme predati brez boja," je dodal.
Grška vlada mora v zameno za 110 milijard evrov posojil držav v območju evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v prihodnjih treh letih skupaj privarčevati 30 milijard evrov, proračunski primanjkljaj pa do leta 2014 znižati s sedanjih 13,6 na tri odstotke.
Ostri varčevalni ukrepi bodo močno posegli v vsakdanje življenje Grkov. Državnim uslužbencem in upokojencem bodo ukinili 13. in 14. plačo oz. pokojnino, zvišali pa bodo tudi davke. Grki zato že več dni protestirajo, medtem ko Papandreu vztraja, da so začrtani varčevalni ukrepi nujni za preživetje države. (STA, lpč)