Križanič v konfliktu interesov

Ravnanje ministra, ki sodeluje pri odločanju vlade o sodelovanju med državo in podjetjem, s katerim je imel pred začetkom ministrovanja poslovne stike, daje videz, da ministrov zasebni interes vpliva na nepristransko odločanje, v načelnem mnenju ugotavlja komisija za preprečevanje korupcije. Kot menijo, to predstavlja nasprotje interesov.

Komisija, ki je svojo odločitev sprejela v sredo, je poleg ministra obravnavala dve podjetji, eno je posredno v stoodstotni lasti države, drugo pa v zasebni lasti. Državno podjetje je pred oblikovanjem trenutne vlade poslovno sodelovalo s podjetjem v zasebni lasti, v katerem je bil sedanji minister pred nastopom te funkcije vodja in solastnik, pojasnjujejo na komisiji.

Kot so zapisali, je imel sedanji minister konkreten interes za sodelovanje z državnim podjetjem, saj je tako ustvarjal prihodek podjetju v zasebni lasti in tudi dobiček za lastnike tega podjetja, med katerimi je bil tudi sam. Z istim državnim podjetjem je minister v času pred oblikovanjem sedanje vlade poslovno sodeloval tudi kot fizična oseba in tako pridobil finančno korist, ugotavljajo na komisiji.

Vlada je po njihovih navedbah pred kratkim sprejela več sklepov, ki se nanašajo na sodelovanje med državo in omenjenim državnim podjetjem. Kot pojasnjujejo, na vladi komisiji niso odgovorili, ali je minister sodeloval pri odločanju o teh sklepih, kot razlog pa navedli, da je način glasovanja tajen podatek. Vendar je, kot poudarjajo na komisiji, splošno znano dejstvo, da minister, ki je prisoten na seji vlade, tudi sodeluje pri odločanjih o sklepih, še posebej, če se ti neposredno nanašajo tudi na njegovo ministrstvo in če ni nikjer objavljeno, da se je pri tem izločil.

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, h kateremu se je zavezala tudi vlada, določa, da nastane konflikt interesov, če ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes pa vključuje kakršnokoli korist za javnega uslužbenca, njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje in osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike, pojasnjujejo na komisiji.

Iz zbranih podatkov po navedbah komisije izhaja ugotovitev, da je bil pri odločanju ministra o sodelovanju države s podjetjem, s katerim je imel poslovne stike, ustvarjen vsaj videz, da je to vplivalo na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog. Minister se lahko v bodoče konfliktu interesov izogne tako, da se izloči iz odločanja o vseh zadevah, ki se nanašajo na subjekte, s katerimi je imel poslovne stike, pojasnjujejo.

Gre za ministra za finance Franca Križaniča, ki je bil pred ministrovanjem direktor, še vedno pa je solastnik, Ekonomskega inštituta pravne fakultete, ki je izdelal študijo za Termoelektrarno Šoštanj (Teš) o primernosti investicije v blok 6.

"Tu ni kaj za skrivati. Bil sem direktor inštituta in ta je imel celo vrsto študij. Študije so bile tako z državo, ministrstvi, tudi finančnim - sicer ne za časa Andreja Bajuka, prej pa ogromno -, podjetji energetskega sektorja, v okviru tega tudi s Termoelektrarno Šoštanj. Po nastopu ministrske funkcije teh študij nisem niti izvajal niti pri njih sodeloval. Torej ne vem, kakšen bi bil konflikt interesov," je na vprašanje glede mnenja protikorupcijske komisije na novinarski konferenci po današnji seji vlade odgovoril Križanič.

Ministrska funkcija po njegovem mnenju še ne pomeni, da bi se moral sedaj izločiti iz odločanja glede Teša. "Kot finančni minister sem dolžan izvajati vse postopke za čim bolj kakovostno odločitev o posameznem vprašanju", pravi minister, torej tudi o poroštvih oz. pisnih izjavah vlade, da ne nasprotuje zadolževanju za posamezno naložbo. Izjava vlade, da ne nasprotuje povečanju zadolžitve Teša za potrebe gradnje šestega bloka "je bila kolektivna odločitev vlade, ne le ministra za finance", so v odzivu na mnenje Kosove komisije zapisali na ministrstvu.

Kot pravijo, bi Križaničeva izločitev pri "tako pomembnem finančnem vprašanju pomenila kršitev njegovih dolžnosti kot ministra za finance", minister pa bi moral, dodajajo, "ravnati enako, tudi če bi menil, da to pomeni kršitev omenjenega določila iz kodeksa javnih uslužbencev". (STA, lpč)