Uredništvo

 |  Politika

Vlada podprla posojilo Grčiji

Slovenija sodelovanje v mehanizmu pogojuje z doslednim izpolnjevanjem grških varčevalnih in reformnih ukrepov in zahteva institucionalne reforme evrskega območja.

Kot je zatrdil Pahor, vlada mehanizem pomoči Grčiji podpira zaradi zagotavljanja stabilnosti območja evra, v katerem je Slovenija prepoznala svoje vitalne interese, obenem pa se je članstvo v območju evra izkazalo za zelo pomembno za lažji in uspešnejši prehod skozi finančno in gospodarsko krizo.

Slovenija bo v okviru mehanizma znotraj deleža evroskupine prispevala 0,48 odstotka skupne vrednosti, ki znaša do 80 milijard evrov, tako da bo slovenski delež znašal do okoli 387 milijonov evrov, od tega letos 145 milijonov evrov.

Finančni minister Franc Križanič je na kratko opisal nadaljnji postopek v primeru pomoči Grčiji. Najprej morajo vse države sprejeti sklep o pomoči, potem mora vsaka izpeljati ustrezen zakonodajni postopek, sledi sklep držav članic, s katerim pooblaščajo Evropsko komisijo, da v njihovem imenu izvaja pomoč, nato pa sledijo bilateralni sporazumi med Grčijo in njenimi partnericami v evrskem območju.

Križanič sicer pričakuje, da bo državni zbor pri potrjevanju potrebnih zakonskih podlag za pomoč Grčiji ravnal podobno kot parlamenti drugod v območju evra in pomoč podprl.

Vlada je sicer danes sprejela priporočila, da se del posojil Grčiji pokriva iz vlog, ki jih ima država v slovenskih bankah. Teh naj bi bilo skupaj za 1,8 milijarde evrov, zanje pa se je država z izdajami obveznic že zadolžila na kapitalskih trgih. Novega zadolževanja na finančnih trgih vlada trenutno ne predvideva.

V vsakem primeru mora biti po Križaničevih besedah neto učinek posojil Grčiji pozitiven za javne finance, razlika med obrestno mero, po kateri je Slovenija vire pridobila, in tisto, po kateri jih bo namenila Grčiji, pa bo okoli odstotne točke.

Križanič pričakuje, da bo Grčija posojila vrnila, rok za vračilo pa naj bi znašal okoli sedem let. Finančni minister pričakuje tudi, da se bodo v sanacijo grškega javnega dolga aktivno vključile tudi zasebne banke, saj so same precej izpostavljene.

Po temeljitem pretresu tega vprašanja je vlada danes sprejela tudi odločitev, da slovensko sodelovanje v mehanizmu ni brezpogojno. Vlada namreč glede na dosedanje izkušnje o delovanju območja evra ugotavlja, da se pravila iz pakta o stabilnosti in rasti niso dosledno spoštovala, zato bo Pahor na petkovem vrhu evroskupine v Bruslju, če mu bosta danes zeleno luč podelila še odbora DZ za finance in monetarno politiko ter za zadeve EU, zahteval več reformnih ukrepov.

Zahteval bo, da se zaostri nadzor nad izpolnjevanjem pakta o stabilnosti in rasti, še posebej v državah z izrazito povečanim primanjkljajem in dolgom, pri čemer je zagotovil, da Slovenija ni v tej skupini.

Zahteval bo tudi takojšnje institucionalne spremembe v območju evra, ki naj bi poleg jasnih določil glede vstopa novih članic v evrsko območje, vključeval tudi mehanizme izključitve v primeru hujših kršitev pravil. Zahteval bo tudi večjo usklajenost fiskalnih politik, s poudarkom na posrednih davkih, in bolj čvrste mehanizme za ohranitev stabilnosti evra v času kriz.

Slovenija bo zahtevala tudi dosledno izpolnjevanje grškega programa varčevalnih in reformnih ukrepov in bo posamezne tranše posojil - te se bodo s soglasjem držav članic območja evra odobravale vsake tri mesece - odobrila le pod tem pogojem. V skladu z dogovorom namreč nobena država ne more prisiliti druge, da odobri posamezni obrok.

Da bi se zagotovil ustrezen nadzor nad uresničevanjem zavez Grčije, je Slovenija po Pahorjevih besedah predlagala, da se vsaj neformalno pri tem vprašanju vpelje slovenska dobra praksa semaforja izvajanja grških ukrepov, s katerim se bo vsak tri mesece spremljalo, če Grčija opravlja svojo domačo nalogo.

Pahor razmere v Grčiji ocenjuje kot resne, saj se je država znašla v izjemnih gospodarskih, socialnih in političnih težavah.

V Sloveniji je situacija po Pahorjevem prepričanju bistveno boljša in kdor koli primerja Slovenijo z Grčijo "primerja neprimerljivo". Vendar pa bo Slovenija lahko zadovoljna šele, ko bo v okviru pravil pakta o stabilnosti in rasti, zato mora okrepiti svoje napore, pravi premier.

Pahor je zato danes vlado znova pozval k okrepitvi naporov in pospešitvi dela pri javnofinančni konsolidaciji in izvajanju izhodne strategije. Podoben poziv je usmeril tudi na socialne partnerje.
(STA, lpč)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.