Deset točk arbitražnega sporazuma

Pahor je ob tem poudaril, da bo sporazum prinesel pošteno in pravično rešitev vprašanja meje med državama, po njegovih besedah pa gre pri tem za "razumno in minimalno tveganje Slovenije".

"Nič v življenju ni stoprocentno," je dejal Pahor v zvezi s tveganjem, ki ga za slovenske interese predstavlja arbitražni sporazum. Vseeno pa je ocenil, da je tveganje razumno in minimalno. Pri tem pa je opozoril, da slovenskih volivcev ne bi smele zavesti izjave, da je sporazum dober za Hrvaško, torej je slab za Slovenijo. Hrvaška ne bi nikoli pristala na tak sporazum, če se ne bi vključevala v EU, je opozoril Pahor.

Pahor in Žbogar sta ob začetku predreferendumske kampanje poudarila, da odločitev za arbitražo zagotavlja večjo zaščito, kot bi jo Meddržavno sodišče v Haagu, ki ga je predlagala prejšnja vlada Janeza Janše. Rešitev bo med drugim po 19 letih spora zagotovila "mir in sožitje ob meji", omogočila vzpostavitev stanja na dan osamosvojitve 25. 6. 1991 in zagotovila Sloveniji neposreden izhod na odprto morje. Sporazum namreč določa, da mora arbitražno sodišče določiti stik Slovenije z odprtim morjem, ne pa ugotoviti, ali ga ima, sta poudarila.

Pozvala sta državljane Slovenije, naj 6. junija sporazum na referendumu potrdijo. To bo pot perspektive tako Slovenije kot slovensko-hrvaških odnosov, je poudaril Pahor, ki je napovedal, da čeprav vlada sama v referendumski kampanji ne more nastopati, bodo on in ostali ministri izkoristili vsako priložnost, da spregovorijo v prid arbitražnemu sporazumu. Tudi na državnih proslavah. Ne bo pa šla kampanja na račun davkoplačevalcev, je zatrdil.

Po drugi strani je Pahor opozoril nasprotnike sporazuma, da bodo morali odgovoriti, kaj se bo zgodilo, če bo sporazum zavrnjen. Predvsem pa bodo morali odgovoriti na vprašanje, ali bodo blokirali Hrvaško, saj je rešitev meje pogoj za vstop Hrvaške v EU, je poudaril Pahor v okoli dveurnem pogovoru z novinarji.

Med drugim je menil, da je vztrajanje opozicije - predvsem SDS - proti arbitražnemu sporazumu posledica "ljubosumnosti" prvaka SDS Janeza Janše. "Ne morem se rešiti občutka, da je Janša preprosto ljubosumen, da njemu ni uspelo rešiti tega vprašanja," je dejal Pahor in Janši po eni strani izrekel priznanje, da mu je v življenju uspelo veliko stvari, a dodal, da mora po drugi strani priznati, da "kaka velika stvar lahko uspe tudi komu drugemu".

Pahor in Žbogar sta se sicer zavzela tudi za kampanjo, ki bo slonela na argumentih in da ne bo prihajalo do incidentov. Žbogar pa je kar neposredno dejal, da je bilo doslej v zvezi z arbitražnim sporazumom "veliko zlonamernih razlag in zavajanja".

Ena izmed takih točk je "načelo zunanje pravičnosti" oz. "ex aequo et bono". Arbitražni sporazum Sloveniji omogoča ugodnejšo rešitev, kot bi ji jo prisodilo Meddržavno sodišče v Haagu, tudi če bi Hrvaška pristala na uporabo tega načela, je pojasnil Žbogar. Arbitražno sodišče bo to načelo, ki je v sporazumu opisno omenjeno petkrat, moralo uporabiti, medtem ko bi ga haaško sodišče "lahko" uporabilo. Pahor pa je dodal, da bi bila ravno v tem velika nevarnost, če bi Hrvaška pristala na haaško sodišče z uporabo tega načela.

Samo načelo ex aequo et bono Sloveniji namreč samo po sebi ne zagotavlja stika teritorialnih voda z odprtim morjem. To pa bo arbitražno sodišče moralo storiti. "Kar bo sodnikom dalo misliti", je predvsem točka b 4. člena arbitražnega sporazuma, ki govori o uporabi mednarodnega prava, pravičnosti in dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve pri določanju stika Slovenije z odprtim morjem, je poudaril Žbogar. Gre torej za določilo, na kakšen način bodo morali arbitri določiti stik, do katerega morajo glede na arbitražni sporazum v vsakem primeru priti.

Poleg tega beseda "junction" nikakor ne more pomeniti "služnostna pot", kot to trdi opozicija. Kot je pojasnila mednarodna pravnica Simona Drenik z zunanjega ministrstva, je "služnostna pot" - neškodljiv prehod do mednarodnih voda preko teritorialnih voda druge države - zagotovljena že v samem mednarodnem pravu. Pravna praksa v svetu pa kaže, da besede "junction" nikakor ni mogoče razumeti v takem smislu, ampak zgolj kot "spoju dveh različnih območij". Večja nevarnost bi bila v sintagmi "teritorialni dostop", saj bi to morda res lahko pomenilo, da bi se govorilo tudi o posrednem dostopu preko teritorialnih voda nekoga drugega, je še pojasnila Drenikova.

Da je stik z odprtim morjem pomemben za Slovenijo, sta Pahor in Žbogar opozorila tudi s pomenom za Luko Koper. Kot je dejal premier, se bo položaj luke okrepil, ker bo stik z odprtim morjem znak vsem v mednarodni skupnosti, "da smo gospodar na svojem". Prometni minister Patrick Vlačič je sicer doslej opozarjal, da plovni režimi v Tržaškem zalivu niso odvisni od tega, ali Slovenija ima stik z odprtim morjem ali ne.

Slovenija se sicer že pospešeno pripravlja na začetek arbitraže. Pomembna točka bo tudi imenovanje arbitrov, pri čemer Pahor ni želel pojasniti, kdo bi lahko zastopal interese Slovenije. Nakazal je sicer, da je možno, da bi bil to tudi kak mednarodni pravnik iz tujine, ne nujno Slovenec. Toda če bi izdal njegovo ime, bi škodil interesom Slovenije, je dejal Pahor. (STA, lpč)