Ostri rezi v proračunu

"To bo zelo oster rez, ne bi govoril o nominalnih številkah, vendar bodo odrekanja v proračunu na posameznih postavkah velika," je poudaril.

"Danes oziroma včeraj je minister za finance skupaj z ministrom za razvoj dobil nalogo, da do poletja pripravi rebalans proračuna, ki ima za cilj zmanjšanje proračunskega primanjkljaja," je pojasnil Pahor. Ob tem je izpostavil, da je ministru Francu Križaniču zelo jasno povedal, da pričakuje opazno zmanjšanje primanjkljaja, sicer bo nosil odgovornost kot finančni minister. Rebalans proračuna mora biti po njegovih besedah sprejet jeseni.

Premier je pri tem še poudaril, da finančni minister ta hip nima nobene druge pomembnejše naloge, kot da zmanjša primanjkljaj, in izrazil pričakovanje, da se ji bo stoodstotno posvetil. Je pa priznal, da je to "težka naloga v nemogočih razmerah".

Rebalans proračuna in reformne projekte je po njegovih besedah treba izpeljati kljub referendumu o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, ki bo 6. junija. "Nimamo časa, da bi čakali z nepopularnimi ukrepi, da bi dobili kak glas več na referendumu," je poudaril. Ob tem je dodal, da po njegovih izkušnjah Slovenci sprejemamo najbolj pametne odločitve, ko smo potisnjeni ob zid, ter ocenil, da se bo vse dobro izšlo, saj ni alternative.

Pahor je pojasnil, da se na podlagi javnomnenjskih anket natančno zaveda korelacije med podporo arbitražnemu sporazumu in podporo vladi, zato želi ljudi opozoriti, da je to napačno gledanje, saj referendum niso volitve. "Želim, da ljudje vedo, da s tem, ko grem naprej z reformami, tvegam, da bo še kakšen glas manj za uspeh tega referenduma," je dejal in dodal, da nima izbire.

Voditelji držav z evrom so se danes dogovorili, da je "konsolidacija javnih financ prioriteta za vse" in da bodo "sprejeli vse ukrepe, potrebne za uresničitev fiskalnih ciljev za letos in prihodnja leta v skladu s postopki za odpravo prekomernega primanjkljaja". "Vsak od nas je pripravljen v skladu s situacijo v svoji državi sprejeti ukrepe, potrebne za pospešitev konsolidacije in za zagotovitev vzdržnosti javnih financ," so zapisali v izjavi.

Pahor je po vrhu izpostavil, da je večina ocenila dogodke, s katerimi se sooča območje evra za zgodovinske. "Da lahko pride do ponovitve grškega scenarija v kateri od drugih držav EU, kažejo sklepi današnjega vrha," je opozoril. Ob tem je dodal, da je sestanek s petka na soboto vse opozoril, da je treba "opraviti domače naloge."

Premier je še pojasnil, da je tudi Slovenija, tako kot Nemčija in Francija, predsedniku EU Hermanu Van Rompuyu poslala pismo, in izrazil zadovoljstvo, ker je bila deloma vsebina pisma sprejeta v končnih stališčih vrha evroskupine. Ob tem je povedal, da je bila tudi večina njegovih današnjih intervencij sprejeta z razumevanjem, ter dodal, da so slovenska stališča zelo blizu nemškim, ne da bi se o njih posebej usklajevali.

V povezavi z vlogo Evropske centralne banke pri reševanju krize evra je Pahor pojasnil, da je poudaril, da je banka neodvisna institucija, in menil, da bi bila velika škoda, če bi se zaradi kratkoročnega reševanja krize ustvaril vtis, da je podložna političnemu pritisku vlad območja evra.

Ob tem je premier ponovil, da se je Slovenija doslej izognila grškemu scenariju in da je, če se v območju evra ne bodo zgodile nepredvidljive krize, na dobri poti okrevanja. (STA, lpč)