Pomoč nerazvitim

Slovenije ni izučilo. Če podariš pol odstotka ali odstotek ali nekaj odstotkov dohodka manj razvitim, jim s tem ne pomagaš veliko. Predvsem ne bodo postali razviti. Točneje, ne samo, da se ne bodo hoteli razviti, hoteli bodo še naprej ostati v privilegiranem nerazvitem položaju. Ti boš pa takoj nekonkurenčen. In te bo tisti prispevek drago stal. In bodo drugi v Evropi in širnem svetu in posebej še tvoji sosedje pridobili na tvoj račun. Desetletja dolgo smo opazovali, kako se Slovenci izčrpavajo v bratski pomoči Kosovu, Bosni, Makedoniji – pa je vse skupaj samo trajalo in trajalo. Danes je dolžnost Slovenije, da opozori Angelo Merkel in Nemčijo in druge velike evropske države, da se nekatere reči pač ne splačajo. In ne spodobijo. Naj zberejo evropske države še toliko denarja za kredit Grčiji, če evropske države niso sposobne sproti spremljati ali katera država med njimi zapravlja, potem pač evro ni vreden veliko. In bo težko doseči, da bo spet kdo mislil, da je zares cenjena valuta. Še čudno, da je samo Grčija lepo po tihem in goljufivo uživala v širokopoteznem optimizmu. Še čudno, ker če evropske države niso mogle opaziti grškega početja, kdo pravi, da bi potem opazile početje kakšne druge članice? Ustno zanikanje vrhunskih politikov, da so zdaj na vrsti Irska, Portugalska, Španija, Italija je preprosto pravljično. Neverjetno! Edino, kar je verjetno je, da evropskim državam ni jasno, katera država zapravlja in kdaj zapravlja in koliko zapravlja. Če hoče Evropa obdržati evro, potem mora razviti mehanizme, ki bodo početje lahkomiselnih članic vedno pravočasno razkrile. Mogoče bi zadostovala skupna televizijska postaja namenjena financam in gospodarstvu. Tako pa vsaka pomoč prezadolženi članici vedno prinese na površje zgolj tisoče vprašanj, kdo je kriv, banke, evropske, ameriške, kapitalizem, previsoke plače, prehitro upokojevanje? Kar koli bodo poizkusili spremeniti, da bi se rešili, ne bo dovolj, da bi jih ostale države nenadoma jemale enakopravno. Tisti hip, ko imamo pred sabo Evropo neenakopravnih držav, pa bomo imeli pred sabo tudi Evropo neverodostojnih držav. Kdo se naj združeni Evropi še pridružuje? Kdo se naj trudi, da bo izpolnil naporne pogoje? Slovaška svoj prispevek pogojuje: najprej hoče videti, da je Grčija zares ukrepala. Namesto, da bi se Slovenija postavila ob Slovaško, pa četudi takšna drža najbrž ne bo vzdržala, že pristaja, da bo ravnala tako kot Nemčija, Francija in Španija, kot da ni možno, da so te države od dosedanjega posojanja Grčiji že pošteno zaslužile in zdaj samo rešujejo svoje naložbe. Eno so države, z državami je mogoče pometati, drugo so banke, banke so zaščitene in jih je potrebno v nedogled razvajati. Kriza v Grčiji je pokazala, kako se tej ali oni državi znotraj Evropske unije splača biti vzorno kapitalistična tudi, če njen kapitalizem sploh ne daje bleščečih rezultatov. Grčija, članica Evropske unije že bistveno dalj časa kot Slovenija, je uspešno skrivala, da je pravzaprav tipična balkanska država, kot so to bile pač vse balkanske države vključno z nekdanjo Jugoslavijo. Ki so tako pogumno zapravljale. Ker kaj so vojne drugega, kot neustavljivo zapravljanje. Grčija je nazoren primer, kako se sanje o socialističnih in komunističnih vrednotah ohranjajo še dolgo potem, ko sta socializem in komunizem zatrta in odstranjena. Posebno nevarno pa je velikodušno pojmovanje iz že preživetih časov tisti hip, ko bi bilo že davno nujno igrati igro po drugačnih, spremenjenih, kapitalističnih pravilih. Za začetek, bi morala Grčija preklicati izsiljevanje Makedonije, ko ji zaradi njenega imena preprečuje, da bi se včlanila v Nato in v Evropsko unijo! Država, ki laže, goljufa in se žoga s financami, pač ne sme imeti pravice, da povrhu še koga izsiljuje! Če je Grčija tako pogumno tvegala svoj položaj članice evro skupine, zakaj je pač ne bi izločili kot članico evro skupine, pa naj se znajde po svoje? Končno, če je kateri državi do tega, da Grčijo podpre brez razumnih pogojev in brez razumnih garancij, jo naj pač podpre. Sloveniji pa moramo priznavati, da je bila desetletja in desetletja žrtev podpiranja nerazvitih republik. Ko ve, če še dandanes na Balkanu ne srečujemo nekaj nerazvitih držav samo za to, ker jih je Slovenija tako ljubeče v nedogled podpirala? In tako bodo, ko pač bodo poslanci sklepali o posojilu Grčiji, privrele na dan resnične in izmišljene krivice dolgih jugoslovanskih desetletij. Vladi bi priporočal, da naj temeljiti razmisli, kaj utegne načeti slovensko samopodobo. Ker tudi lastna slovenska samopodoba je morda tudi nekaj vredna! Če že Grki demonstrirajo proti kreditom, ki jim jih drugi želijo dati, kaj se utegne zgoditi, ko bodo Slovenci šli na ceste zaradi kreditov, ki jih bo dala slovenska država in seveda na način, ko si bo milijone evrov prej kar nekje v Evropi sposodila?