Dosežen dogovor o pomoči območju evra

Finančni ministri EU so po več kot enajstih urah pogajanj danes v Bruslju dosegli dogovor o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra, ki predvideva do 750 milijard evrov pomoči državam v območju evra in vključuje Mednarodni denarni sklad. Sistem pomoči v prvi vrsti vključuje razširitev obstoječega evropskega mehanizma plačilnobilančne pomoči državam brez evra na države z evrom in njegovo povečanje za 60 milijard evrov. Poleg tega so države v območju evra pripravljene ta sredstva dopolniti s triletnim mehanizmom do 440 milijard evrov bilateralnih posojil, ki bo deloval po vzoru mehanizma posojil Grčiji, torej proporcionalno in usklajeno.

Ob tem dogovorjeni sistem vključuje Mednarodni denarni sklad, od katerega se pričakuje, da bo prispeval vsaj polovico deleža EU, torej vsaj 250 milijard evrov posojil. Prispevek EU in IMF tako skupaj znese 750 milijard evrov. Države članice so se tako danes, kot piše v sklepih finančnih ministrov EU, odločile za "celovit sveženj ukrepov za ohranitev finančne stabilnosti v Evropi, ki vključuje evropski finančni stabilizacijski mehanizem s skupnim obsegom 500 milijard evrov".

Ta mehanizem temelji na obstoječi pogodbi EU in na medvladnem dogovoru držav v območju evra. Njegova sprožitev je odvisna od izpolnjevanja strogih pogojev, podobnih kot za posojila od IMF. Pogodba namreč dopušča finančno podporo državam članicam v težavah, ki so jih povzročile izjemne okoliščine izven nadzora držav članic. "S takšnimi izjemnimi okoliščinami se soočamo danes, zato bo mehanizem vzpostavljen, dokler bo treba varovati stabilnost evra," piše v sklepih.

Španska finančna ministrica Elena Salgado, ki je v imenu španskega predsedstva EU vodila srečanje, je ocenila, da je bilo to zelo pomembno zasedanje. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je dejal, da se je še enkrat pokazalo, da EU najboljše odločitve sprejema ponoči. Rehn je pojasnil, da je prvi, ki bo na vrsti za uporabo, mehanizem 60 milijard evrov, saj je to že uveljavljeni evropski instrument, s katerim ima Evropska komisija dolgoletne izkušnje pri posojanju denarja državam brez evra in je lahko sprožen zelo hitro. Drugi mehanizem, ki predvideva do 440 milijard evrov posojil držav v območju evra, pa je medvladni dogovor po vzoru grškega mehanizma, zato je ta slednji tudi dober primer za to, kako hitro je lahko sprožen - torej v nekaj tednih. Komisar je pojasnil, da je tudi Evropska centralna banka sprejela "bistvene ukrepe", ki pa jih ni želel podrobneje razložiti, češ da je za to pristojen predsednik ECB Jean-Claude Trichet in mu ne želi skakati v zelje.

Ministri so od začetka kriznega zasedanja ob 15. uri v nedeljo tekmovali s časom, da bi dogovor dosegli pred odprtjem finančnih trgov v Aziji in prekinili napade svetovnih trgov, ki so po Grčiji udarili Španijo in Portugalsko ter ogrozili obstoj evra.

Španija in Portugalska sta sicer po besedah Salgadove danes na zasedanju izpostavili, da sta se zavezali k sprejetju dodatnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljajev, da bi pomirili finančne trge.

Prvi odzivi ključnih azijskih finančnih trgov so bili danes zjutraj pozitivni. Vrednost evra se je na borzi v Tokiu zvišala na 1,2902 v primerjavi z dolarjem, medtem je bila njegova vrednost v petek v New Yorku 1,2759 dolarja.

Finančni ministri so danes tudi potrdili zavezo voditeljev držav v območju evra, da bodo pospešili izvajanje načrtov za fiskalno konsolidacijo, torej zmanjšanje javnofinančnih primanjkljajev in javnih dolgov, ter strukturne reforme.

Poleg tega so potrdili poziv voditeljev držav v območju evra, da je potrebna strožja regulacija finančnih trgov in premislek o vlogi bonitetnih agencij.

Prav tako so ministri danes v sklepih zapisali, da je po uspešnem končanju postopkov v državah v območju evra in srečanju voditeljev držav v območju evra sedaj odprta pot za implementacijo mehanizma podpore Grčiji.

Evropska komisija je danes v imenu držav v območju evra podpisala dogovor o posojilih Grčiji, po katerem bo sledil prvi obrok posojil, kot je bilo načrtovano, torej pred 19. majem, ko zapade izdaja desetletnih grških obveznic v višini skoraj devetih milijard evrov.

Kriznega sestanka se je danes v Bruslju udeležil tudi slovenski finančni minister Franc Križanič, ki pa po sprejetju tega pomembnega dogovora ni želel dati izjave za slovenske novinarje v Bruslju in pojasniti, kaj ta pomeni za Slovenijo. V njegovi tiskovni službi so povedali, da bo minister dal izjavo o tem danes v Ljubljani. (STA, mh)