Madež za odgovorne

Britanska naftna družba BP je v ponedeljek sporočila, da bodo luknjo na dnu Mehiškega zaliva, iz katere vsak dan v morje izteče 800.000 litrov nafte, poskušali zamašiti z novo, manjšo kupolo. Medtem so se vodilni treh vpletenih podjetij začeli medsebojno obtoževati glede odgovornosti za katastrofo.

Poskus zamašitve vrtine na 1500 metrih globine je v nedeljo propadel, ker so 100 ton težko kupolo na dnu morja zamašili ledeni kristali. Kupola je postala lažja od vode in se ni usedla na dno, poleg tega pa so kristali zadelali luknjo na vrhu kupole, skozi katero so nameravali potegniti cev do tankerja na površju, kamor so mislili zajemati okrog 85 odstotkov odtekajoče nafte. Pri BP so se odločili, da poskusijo znova s precej manjšo in lažjo kupolo, ki jo bodo spustili na dno s priklopljeno cevjo iz dveh plasti. Vmes bodo do kupole pošiljali toplo vodo in metanol, da preprečijo kristalizacijo. Nova manjša kupola ima le 1,2 metra premera in je visoka le 1,5 metra, tehta pa manj kot 2 toni. Rečejo ji "cilinder".

Doslej je od 20. aprila, ko je uhajajoči metan povzročil eksplozijo naftne ploščadi okrog 80 kilometrov od obale ameriške zvezne države Louisiane, v morje ušlo 15 milijonov litrov nafte. Podjetje BP je doslej za odpravljanje posledic naravne katastrofe porabilo 350 milijonov dolarjev, kar pa je le začetek, saj so stroški ocenjeni na več milijard dolarjev. Podpredsednik družbe Kent Wells je v Houstonu novinarjem povedal, da gre za največji odgovor na izliv nafte v zgodovini ZDA in v zgodovini svetovne naftne industrije. Na taki globini česa takšnega niso poskusili še nikoli. Delo sicer poteka na več frontah.

Robotske podmornice "streljajo" na vrtino s posebnimi kemikalijami za razpršitev nafte. Dovoljenje za to je dala agencija za zaščito okolja (EPA), čeprav njeni uradniki priznavajo, da posledic za okolje zaradi kemikalij ne poznajo. Delavci BP nadaljujejo z vrtanjem razbremenilne vrtine, vendar bo to trajalo najmanj tri mesece. Zato zdaj razmišljajo tudi, da bi luknjo zamašili z vsem mogočim materialom, nato pa jo zacementirali.

Vse to je slaba tolažba za prebivalce obalnih območij držav Louisiane, Mississippija in Alabame, ki so najbolj ogrožene, čeprav naftni madeži lahko prizadenejo tudi Teksas in Florido. Nafto so doslej sicer v manjših količinah našli zahodno od reke Mississippi do otoka Dauphin na vzhodu, kar je le pet kilometrov stran od obale Alabame.

V ponedeljek so helikopterji nacionalne garde odmetavali tono težke vreče peska na območje Grand Isle v Louisiani, ki je začetek ogromnega močvirnatega območja Louisiane. Grand Isle je okupirala vojska ljudi in strojev, ki skušajo narediti pregrado pred prodorom nafte. Iz reke Mississippi pa v delto črpajo vodo in upajo, da bo to potisnilo nazaj valove slane morske vode, prekrite z nafto. Mediji pa so v ponedeljek objavili tudi dele pripravljenih pričanj vodilnih v treh podjetjih, ki so vpletena v izliv nafte. Kot je bilo pričakovati, vodilni podjetij BP, Transocean in Halliburton odgovornost za nesrečo prelagajo drug na drugega.

Danes bodo zaslišanja v dveh senatnih odborih in enem odboru predstavniškega doma kongresa, že v ponedeljek pa je začel z delom poseben odbor v Louisiani, ki ga sestavljajo predstavniki notranjega ministrstva ZDA in obalne straže. Predsednik BP America Lamar McKay namerava kongresnikom povedati, da je odpovedala ključna naprava za preprečitev izliva nafte, za katero naj bi bilo odgovorno podjetje Transocean. Direktor omenjenega podjetja s sedežem v Švici, ki je obenem lastnik uničene naftne ploščadi Deepwater Horizon, Steven Newman pa namerava povedati, da je krivda na operaterju ploščadi, to je podjetju BP in na podjetju Halliburton, ki je bilo odgovorno za cementno zaščito vrtine. Direktor Halliburtona Tim Probert pa bo kongresnikom zagotovil, da je njihovo podjetje uspešno sklenilo cementiranje 20 ur, preden je 20. aprila prišlo do eksplozije. Delo naj bi bilo opravljeno v skladu s praksami industrije in usmeritvami zveznih regulatorjev. Vsak od treh ima svojo preiskovalno ekipo in ker gre za ogromen denar, se bo prelaganje krivde nadaljevalo do sodnega epiloga. (STA, mh)