Se original splača?

Zakaj bi pravzaprav želeli nekaj, kar je dražje, če lahko za manj denarja kupimo nekaj, kar je videti zelo podobno in rabi enako dobro? Tistemu dražjemu ponavadi pravimo original. Boljši ni zato, ker je dražji, temveč zato, ker original ponuja neko zagotovilo in garancijo za varnost naše naprave in dolgo življenjsko dobo. Tako nekako nam te reči razlagajo izdelovalci nadomestnih delov vse od avtomobilske industrije naprej.
Če odpovejo zavore na avtomobilu, se lahko dogodek konča zelo neprijetno, če pa zamudimo z oddajo kakšnega poročila zaradi nepravilnega delovanja kartuš, bi si v danem trenutku morda marsikdo raje želel prvo. Kakšna pa je resnica v svetu nadomestnih kartuš?
Barvni brizgalniki so danes na voljo po zelo ugodnih cenah in komplet novih kartuš je lahko za marsikoga kar presenetljiv zalogaj, ko zmanjka barve v tiskalniku. Cena novih kartuš lahko celo dosega ceno samega tiskalnika, vendar se razlog ponavadi skriva le v tem, da so nadomestne kartuše bolj napolnjene z barvo kakor tiste, ki so priložene novemu tiskalniku.
Kljub temu so cene visoke in številni izdelovalci so odkrili, da lahko za kar najširšo paleto tiskalnikov izdelajo nadomestne kartuše podobne kakovosti po veliko nižji ceni. Samega rezervoarja ni težko izdelati, saj bolj ali manj zajema nekakšno spužvo, prostor, kjer je samo črnilo, in odprtino, iz katere črnilo prehaja v glavo, ter oddušnik. Umetnost izdelave je predvsem v kakovosti črnila (in seveda tiskalni glavi, kadar je ta del kartuše). Kemijska sestava tega mora tiskalniku omogočati brizganje dovolj majhnih kapljic, ne sme jedko vplivati na dele glave, mora se hitro posušiti na papirju in ne sme zasušiti mikroskopskih odprtin v tiskalni glavi. Poleg tega je treba vzeti v obzir še obstojnost take barve, ki se mora hkrati tudi barvno ujemati z odtenki, ki jih natisnejo originalne kartuše.
Veliko zahtevnih pogojev mora črnilo izpolnjevati, da je zares primerno za uporabo v tiskalniku, in dvom o tem, ali je neki »ponaredek« res dovolj dober, je velik. Poleg tega so se številni izdelovalci tiskalnikov skušali zavarovati tako ali drugače in skušali preprečiti uporabo neoriginalnih barv z vgradnjo čipov, ki so na kartuši obvezni, če želimo, da tiskalnik sploh tiska. Kot pri večini izdelkov so tudi tukaj izdelovalci neoriginalnih črnil vedno v korak s časom in tudi takšne ovire ne zaležejo.
Kakšen je pravzaprav razlog za visoke cene originalnih črnil? Velike blagovne znamke svoje cene opravičujejo z visokimi stroški razvoja črnil in tiskalnih glav, dejstvo pa je, da mnogi črnila sploh ne izdelujejo sami (ampak to za njih počnejo kemijski giganti kot so 3M, Dupont…). In če na hitro posplošimo, dejanski izdelovalci črnil so ugotovili, da lahko svoje zaloge tudi malo razprodajo naokrog po nižji ceni, in začel se je trg z neoriginalnimi kartušami. V nekaterih primerih je stvar prav takšna, vendar je dejanska kemijska sestava teh izdelkov nekoliko drugačna ravno zaradi nižjih cen in legalnih pravic, s katerimi so ta podjetja zavezana gigantom, katerim izdelujejo originalno barvo.
Težave in dileme