Vlada o RTVS

Gre za predlog, ki je v veliki meri podoben tistemu, ki ga je ministrstvo za kulturo marca letos predstavilo na javni tribuni v državnem zboru, in je bil sicer med navzočo novinarsko in strokovno publiko deležen številnih kritik.

Novi zakon prinaša preoblikovanje RTVS v osebo javnega prava posebnega nacionalnega in kulturnega pomena, ki lahko samostojno upravlja s svojim premoženjem. Uslužbenci RTVS po novem ne bi bili več javni uslužbenci, ustanoviteljska upravičenja pa bi v imenu države v celoti izvajal svet RTVS. Parlamentarni program bi se z RTVS v dveh letih popolnoma prenesel v pristojnost državnega zbora.

Spremenjena bi bila tudi sestava sveta RTVS, ki bi imel namesto zdajšnjih 29 le še 15 članov. Od tega bi dva člana na predlog italijanske in madžarske skupnosti ter verskih skupnosti imenoval predsednik države. Pet članov bi imenoval državni zbor, po enega člana Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Zveza društvenih organizacij Slovenije in Rektorska konferenca. Tri pa bi med seboj izvolili zaposleni v RTV Slovenija.

Spremenila bi se tudi sestava nadzornega sveta, ki bi bil po novem sestavljen iz sedmih članov. Pri tem bi tri člane imenoval državni zbor (od tega najmanj enega na predlog opozicije), dva svet RTVS, po enega pa vlada in svet delavcev RTVS.

Prvotni osnutek zakona je sicer v javni razpravi, ki je potekala od novembra lani, med novinarji in večjim delom medijskih strokovnjakov požel številne kritike. Zaradi tega je ministrstvo pripravilo popravljeno verzijo predloga zakona, ki pa je na javni predstavitvi v DZ prav tako naletela na številne kritike. (STA, lpč)