Kultura / Praznik Primoža Trubarja

Kip Primoža Trubarja v Celju
© sl.wikipedia.org
Vztrajajo pa pri jasnejši določitvi razmerja med dnevom reformacije in novim praznikom, dosledni razvrstitvi obeh v dolgoročno sistematizacijo državnih proslav in prikazu vseh morebitnih finančnih posledic.
Predlog spremembe zakona je državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Samom Bevkom (SD), vlada je o njem sprejela mnenje in ga posreduje državnemu zboru, so zapisali v gradivu po seji vlade.
Kot pojasnjujejo, želijo predlagatelji doseči, da se med praznike, ki sicer niso dela prosti dnevi, uvrsti tudi dan Primoža Trubarja. Tako bi se utrjevala zavest o Trubarjevem pomenu ne samo kot protestantskega reformatorja, ustanovitelja in prvega superintendenta protestantske Cerkve na Slovenskem, ampak tudi kot utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, ki je s svojim izjemnim in razvejanim delovanjem neizbrisljivo zaznamoval svoj čas ter ustvaril večen temelj slovenskemu narodnemu samozavedanju in samozavesti.
Glede na to, da se s predlagano spremembo zakona število dela prostih dni ne bi povečalo, vlada predlogu načeloma ne nasprotuje. Kot so opozorili, pa je veljavna ureditev v Sloveniji glede števila praznikov na zgornji meji v primerjavi z ureditvami v drugih državah EU.
Po njihovem mnenju je dosedanje praznovanje dneva reformacije 31. oktobra že potekalo v znamenju protestantskih piscev, posebej Primoža Trubarja. Ob tem poudarjajo, da bodo ob morebitnem sprejemu predlaganih sprememb vztrajali, da ne bo prihajalo do podvojitev med obema dnevoma ter da bo Prešernov dan še naprej ostal osrednji državni kulturni praznik.
Če naj obvelja trditev iz predloga sprememb zakona, da ta "ne bo imel finančnih posledic za državni proračun", ga predlagatelji samoumevno uvrščajo v tisto skupino praznikov, ki niso nujno povezani z državnimi slovesnostmi, ampak jim je mogoče posvetiti ustrezno pozornost denimo s šolskimi ali kulturnimi prireditvami. Če pa predlagatelji računajo na uvrstitev praznika med tiste, za katere se vsako leto ali vsakih pet let pripravi državna proslava, trditev o tem, da ne bo finančnih posledic, ni pravilna, pojasnjujejo v sporočilu z vlade. (STA, lpč)