Tudi župani so različnega mnenja

Župani obmejnih občin s Hrvaško večinoma poudarjajo odlične odnose in sodelovanje s sosedi na drugi strani meje. Enotni so si tudi, da politika tako zapletenih odločitev ne bi smela prelagati na državljane. Različna pa so njihova stališča o tem, kako glasovati na referendumu o arbitražnem sporazumu; nekateri se ga celo ne nameravajo udeležiti.

Med občinami, ki jih arbitražni sporazum najbolj zadeva, so predvsem tiste ob morju in na skrajnem severovzhodu države. Piranski župan Tomaž Gantar ga zaradi razdvajanja državljanov in pomislekov stroke ne podpira. "Neodgovorno od politikov je, da prelagajo odločanje o državni meji na referendum, pa tudi med strokovnjaki je preveč nasprotujočih si mnenj o ustreznosti sporazuma," je svoje stališče pojasnil Gantar.

Kot je še dejal, se mu ne zdi modro, da je vlada v času dogovarjanja o sporazumu iz pogovorov izključila opozicijo, saj gre za vprašanje nacionalnega pomena, ki razdvaja slovensko javnost. Kar se tiče odnosov s Hrvaško, pa Gantar poudarja, da bi bilo to poglavje zgodovine "smiselno čim prej zaključiti, vsekakor pa ne z morebitnim izsiljevanjem Hrvaške s podporo njenemu vstopu v Evropsko unijo".

Lendavski župan Anton Balažek predvsem obžaluje, da ni bil sprejet sporazum Drnovšek-Račan. Po njegovem prepričanju kaže, "da je bil to sprejemljiv kompromis, kaj in kako bo vnaprej, pa lahko samo ugibamo". Balažek dodaja, da konflikti niso nikomur v korist, v primeru arbitražnega sporazuma pa zaupa strokovni in politični oceni predsednika Danila Türka.

Župan Razkrižja Stanko Ivanušič meni, da bi morala slovenska politika odločitev o arbitražnem sporazumu sprejeti s popolnim konsenzom. Največji del odgovornosti, da ga ni, nosi vladajoči del politike, pa tudi opozicija, posebno odgovornost pa predsednik vlade, ki se za to ni dovolj potrudil, je prepričan.

Gotovo pa je, dodaja Ivanušič, da si večina ljudi ob meji zaradi sorodstvenih, lastniških in drugih povezav želi živeti v sožitju. Občini Razkrižje in Štrigova sta navezali zelo korektno sodelovanje, pri katerem ne sledijo zaostrovanju aktualnih politik. "Utegne se zgoditi, da ljudje ne bodo šli na referendum, ker niso prepričani, o čem bodo glasovali, saj so razdvojeni; na eni strani so za rešitev meje, na drugi pa se bojijo, kaj jim bo sporazum prinesel," dodaja Ivanušič.

Po besedah župana občine Središče ob Dravi Jurija Borka tudi pri njih s sosedi na drugi strani meje sodelujejo zelo dobro, saj peljejo nekatere skupne projekte, zato bo zanje vstop Hrvaške v EU, ki se bo slej ali prej zgodil, vsekakor pozitiven dogodek.

V zvezi z arbitražnim sporazumom je dejal, da ga doslej argumenti zanj niso prepričali, saj ni nobenih zagotovil, da bomo z njim dobili tisto, za kar trdimo, da je naše. Po njegovem mnenju je potrebno zato sporazum na referendumu zavrniti, znova sesti za pogajalsko mizo in pri tem upoštevati tudi zgodovinska dejstva.

Dobro dvostransko sodelovanje so izpostavili v Obsotelju. Župan Podčetrtka Peter Misja, ki meni, da prelaganje odločanja na državljane ni modro, poudarja, da v njihovi občini ljudje vsak dan živijo ob meji in zgledno sodelujejo s sosedi na drugi strani. Res pa je, da mora Slovenija zaščititi svoje interese na morju, zato se bodo tukajšnji prebivalci zelo težko opredelili na referendumu. Po njegovem je zato morda celo najboljša odločitev neudeležba na referendumu, o čemer razmišlja tudi sam.

Po mnenju župana Rogatca Martina Mikoliča izid referenduma ne bo vplival na odnose med prebivalci z obeh strani reke Sotle, enako pa meni tudi župan Bistrice ob Sotli Jože Pregrad. Pojasnil je, da je na mejnem območju ob Sotli veliko družinskih vezi oz. mešanih zakonov, s predstavniki hrvaških mejnih občin Kumrovec in Zagorska Sela pa se redno letno srečujejo.

Metliška županja in poslanka Renata Brunskole pojasnjuje, da med tamkajšnjimi prebivalci ob meji prevladuje mnenje, da bo odločitev o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško na referendumu potrjena.

Ne glede na politično pripadnost se Belokranjci opredeljujejo za sporazum, saj si želijo končnega sporazuma o meji, je pojasnila županja in nadaljevala, da v metliški občini ni nerešenih mejnih vprašanj. Edino, kar je tamkajšnje prebivalce doslej pestilo, je bil zaprt maloobmejni prehod v Brezovici, kjer pa so prav danes odprli prehodno točko.

Kot je ocenil župan Brežic Ivan Molan, se z referendumsko potrditvijo ali zavrnitvijo arbitražnega sporazuma zanje ne bo spremenilo nič. Ker glavna težava za občino niso nerešena mejna vprašanja, pač pa schengenska meja in režim ob njej, ki obmejnim prebivalcem omejuje gibanje, si še bolj želijo njeno prestavitev južneje, je opozoril. Glede arbitražnega sporazuma pa je dejal, da gre pri njem za interese celotne Slovenije in za to, ali bo Slovenija obdržala pomembno vlogo pomorske države. (STA, lpč)