Varnostni svet ZN o BiH
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je v svojem poročilu v Varnostnem svetu ZN v ponedeljek ocenil, da vodstvo Republike Srbske spodkopava ustanove BiH in grozi z referendumom proti pristojnostim njegovega urada. Večina govornikov na zasedanju VS ZN je Inzka podprla.
Inzko je VS ZN podal že 37. poročilo o položaju v BiH. V VS ZN je nastopil skupaj s predsedujočim predsedstva BiH Harisom Silajdžićem, ki je ruskega predstavnika Konstantina Dolgova opozoril, da njegova država nekritično podpira eno od entitet v BiH, čeprav je tudi sama podpisnica Daytonskega mirovnega sporazuma, pred katerim je moralo umreti stotisoče ljudi.
Dolgov je sicer kot edini od ponedeljkovih govornikov nastopa Inzka in Silajdžića ocenil kot neuravnotežena in ju obtožil, da imata protisrbska stališča ter da prikrivata "uničujočo vlogo" Federacije BiH pri blokadah srbskih kompromisnih predlogov za ustavne reforme. Na Siljadžićevo odkrito kritiko Rusije je odvrnil, da se ne bo spuščal v razprave o tem, kdo je kriv za kaj, in zatrdil, da Rusija trdno podpira Daytonski sporazum. Silajdžić je med drugim opozoril, da je težko doseči napredek, če lahko deset poslancev Republike srbske blokira vsak zakonski predlog v parlamentu BiH s skupno 42 člani. V zadnjih 13 letih naj bi Srbi tako blokirali 260 predlogov zakonov, dovolili pa so jih le 150.
Inzko je sicer uvodoma čestital BiH ob 18. obletnici članstva v Združenih narodih in pozdravil njeno izvolitev v VS ZN. Poudaril je, da je država sposobna napredka, dober primer za to pa so reforme, potrebne za liberalizacijo viznega režima z EU. "V tem primeru so oblasti pokazale, da se lahko odzovejo na logične zahteve prebivalstva. To bi lahko uporabili tudi pri drugih reformah," je dejal. Inzko je tudi menil, da se obeti za regionalno spravo na Balkanu še naprej izboljšujejo, vendar pa se notranja retorika v BiH poslabšuje. V BiH vlada pomanjkanje soglasja o tem, kakšna država sploh želi biti. Prihaja do predlogov za večjo centralizacijo, pa tudi za razdelitev. Eni govorijo o mirni razpustitvi države, drugi jim pravijo "na svidenje", nasprotujejo pa delitvi države.
Kronični politični prepiri se stopnjujejo, medtem ko narašča brezposelnost, pada življenjski standard, državni proračun in s tem sposobnost vlade, da zadovolji osnovne potrebe državljanov, pa je v vse slabšem stanju. Prepiri lahko privedejo do provokativnih dejanj, še posebej v luči za oktober napovedanih slošnih volitev, ta pa lahko ogrozijo napredek pri preseganju dediščine vojne. Ob tem je Inzko izrazil upanje, da bodo volivci oktobra svoje voditelje potisnili v prihodnost. Inzko je sicer kritiziral tudi drugo entiteto, Federacijo BiH, češ da šepa iz krize v krizo ter ni izvedla nujno potrebnih sodnih in vladnih imenovanj, znižala proračunske porabe in ustrezno odgovorila na zahteve Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Ameriška predstavnica Brooke Anderson je pozdravila dosežen napredek in pozvala k rešitvi vprašanja vojaških nepremičnin. Odgovorno obnašanje v VS ZN kaže, da lahko BiH odigra pozitivno vlogo v mednarodni skupnosti. Opozorila pa je, da bo izzivanje avtoritete visokega predstavnika spodkopalo približevanje države evroatlantskim integracijam.
Francoski predstavnik Gerard Araud je kot nesprejemljive označil napade na mehanizem, ki ga je vzpostavil Daytonski sporazum, brazilska veleposlanica Maria Luiza Ribeiro Viotti pa je izrazila zaskrbljenost zaradi izjav in odločitev voditeljev Republike srbske ter pozvala, naj se izzivanje visokega predstavnika konča. Hrvat Ranko Vilović je izrazil jasno in nedvoumno podporo njegove države evropski perspektivi BiH, saj je članstvo v EU prihodnost za vse države Jugovzhodne Evrope. V spore med bosanskimi Srbi in Inzkom se srbski predstavnik Fedor Starčević ni vpletal, ampak je izpostavljal pomen reševanja sporov z dogovarjanjem. Španski veleposlanik Pedro Serrano je v imenu EU izrazil zaskrbljenost zaradi napadov na avtoriteto visokega predstavnika in državnih ustanov BiH. Pri tem je dejal, da posebej veliko skrb vzbuja novi zakon o referendumu Republike srbske. Serrano je BiH še opozoril, naj pohiti s potrebnimi reformami, če želi v EU. (STA, mh)