Evro pod 1,23 dolarja
Nad bančnim sektorjem se zaradi dolžniške krize nekaterih evropskih držav zgrinja vse več skrbi. Zaskrbljenost se odraža tudi v gibanju tečaja evra, ki se je danes spustil pod 1,23 dolarja. S skupno evropsko valuto se je dopoldne trgovalo po ceni 1,2282 dolarja, medtem ko je Evropska centralna banka v ponedeljek referenčni tečaj evra določila pri 1,2360 evra, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po mesecih krhkega gospodarskega okrevanja je vse več skrbi, da bo dolžniška kriza, ki poleg Grčiji grozi tudi nekaterim drugim evropskim državam, izničila vsakršen napredek po krizi. Vlagatelji so se sprva na težave Grčije odzvali le z manjši zaskrbljenostjo. Informacije, da Grčija beleži visok javnofinančni primanjkljaj, so zgolj povečale stroške najemanja posojil in vzbudile pozornost Bruslja. Toda ko so se svetovni kapitalski trgi v zadnjih tednih sesuli in je tečaj evra v primerjavi z dolarjem krepko izgubil, pa je zaskrbljenost vlagateljev narasla v pravo paniko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ugledni komentatorji pa so ob tem opozarjali, da bi lahko nekoč obskurna dolžniška kriza prerasla v novo veliko depresijo.
Če 750 milijard dolarjev vreden paket ukrepov EU zoper finančno in gospodarsko krizo ne bo uspel pomiriti trgov, bi se lahko obseg ameriškega bruto domačega proizvoda (BDP) v prihodnjih dveh letih znižal za polovico ali en odstotek, opozarjajo analitiki Deutsche Bank. Če načrt pomoči ne bo uspel, bo slika v prihodnje še bolj črna, recesija pa se bo verjetno še poglobila.
Grčija, ki se sooča s skoraj 300 milijardami evrov dolga, je v tem mesecu pristala na varčevalne ukrepe in višje davke v zameno za 110 milijard evrov vrednega mehanizma pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada.
Ob novi krizi na vidiku strokovnjaki izpostavljajo, da so prvi simptomi nove krize podobni tistim iz zadnje krize, saj se pod težo problemov najbolj šibi finančni sektor, še posebej banke. Član odbora ameriške centralne banke Federal Reserve Daniel Tarullo je ocenil, da ponovitev krize iz leta 2008, ki je skoraj pripeljala do kolapsa ameriškega finančnega sektorja, ni nemogoča. Po besedah Urija Dadusha iz Svetovne banke prevladuje skrb, da si banke med seboj znova ne bodo zaupale. Čeprav je izpostavljenost ameriških bank dolžniški krizi omejena, sta evropski in ameriški bančni sistem močno povezana, evropske banke pa so v preteklosti masovno kreditirale zdaj zadolžene države.
Deset največjih ameriških bank naj bi po ocenah imelo v zadolženih evropskih gospodarstvih naloženih 60 milijard dolarjev, kar je približno desetina od vsega kapitala. Njihovi tekmeci preko Atlantika, še posebej francoske in nemškega banke, so denimo izpostavljene bistveno bolj.
Strah pred izbruhom nove krize že šibi svetovne kapitalske trge, ki jih dodatno navzdol potiskajo še slabe informacije iz Španije. Tamkajšnja vlada je bila namreč prisiljena rešiti lokalno banko CajaSur, ki sicer ne kotira na borzi, je pisanje španskega časnika Expansion povzela AFP. Banka CajaSur je v letu 2009 ustvarila 596 milijonov evrov izgube, v prvem letošnjem četrtletju pa je ta znašala 114 milijonov evrov. Minuli konec tedna je nadzor nad omenjeno banko prevzela Bank of Spain. Po najbolj pesimističnem scenariju naj bi bilo potrebnih kar 2,7 milijarde evrov, da bi banko CajaSur očistili slabih posojil. V španski centralni banki potrebnega zneska za rešitev CajaSur za zdaj niso komentirali, so pa dejali, da bo banka, ki je bila do nedavnega v lasti rimskokatoliške cerkve, vodil pa jo je duhovnik, dobila finančno injekcijo v višini vsaj 523 milijonov evrov. Španska finančna ministrica Elena Salgado je poudarila, da za zdaj še nimajo ocen, koliko bo stala rešitev banke CajaSur. Oceno morajo narediti vodilni v banki, ki jih je imenovala Bank of Spain. Salgadova je sicer poudarila, da bodo banko prodali na dražbi, in sicer v razmeroma kratkem času. (STA, mh)