Brez slovenske štafete
Na današnji dan, 25. maja so v vsej nekdanji SFRJ mladinci in mladinke praznovali “Dan mladosti”, rojstni dan edinega dosmrtnega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita. Vrhunec praznovanj je bila prireditev na stadionu JLA v Beogradu, kjer je tisoče mladincev, pionirjev in vojakov izvajalo telesne vežbe, ponazarjalo različne like in tako simboliziralo zmago revolucije, prednosti samoupravnega socialističnega sistema, vrednote miroljubne koeksistence in neuvrščenosti ter pomen bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Na koncu je predsednik Tito v dar prejel štafeto, ki so jo pred tem nosili mladinci po vsej Jugoslaviji. Nocilec štafete je bil nekoč tudi slovenski vrhunski atlet Miro Cerar, ki ima šre danes lepe spomine na ta dogodek.
Čeprav Jugoslavije, bratstva in enotnosti in socializma že dolgo ni ni, (vrednoste neuvrščenosti pa je na žalost odpihnila vojna proti terorizmu), se mnogi v vseh državah nekdanje SFRJ še zmeraj spominjajo tega dneva. Stranka Komunisti Srbije in družbena organizacija Center Tito so zato danes točno opoldne na grob nekdanjega jugoslovanskega predsednika položili cvetje in štafete iz vseh republik nekdanje SFRJ. Predsednik mestnega odbora komiteja Komunistov Srbije Vlada Milosavljević je ob tem dejal, da “ne bi bilo primerno, da štafete prejme vnuk nekdanjega predsednika Tita Josip Joško Broz", ki pa je - to je potrebno priznati - nekdanjemu predsedniku sicer nadvse podoben.
Na grob so položili štafete iz Umaga, Rijeke, Bačkog Gradišta, Podgorice, BiH in Skopja, tako da bo manjkala le štafeta iz Slovenije. Te štafete bodo nato dodane zbirki štafet, ki se že nahahajo v muzeju zgodovine Jugoslavije, ki hrani tudi številne druge eksponate, ki jih je v svojem življenju dobil Josip Broz Tito. Zaradi Dneva mladost” je Titova Hiša cvetja odprta do šestih zvečer, muzej pa celo do desetih zvečer. Vstop v oba objekta je zaradi praznika tudi brezplačen. Pred muzejem 25 maj v Beogradu bo danes tudi “koncert nošenja štafete”, ki so ga na pobudo kragujevške mladine organizirali vsako leto od leta 1945 do 1987.
Sicer pa je prva štafeta na pot krenila iz Kumrovca, vsako naslednje leto pa je začela potovanje iz drugega mesta in druge republike. Nosili so jo tudi potapljači, planinci, mornarji in padalci, najmanjše pa so nosili celo golobi pismonoše. V prvih 12 letih je bilo narejenih več kot 20.000 štafetnih palic, 10.286.500 nosilcev pa je skupaj preteklo 877.000 kilometrov. Prvo štafeto je Titu predal Mika Tripalo, tedanji predsednik CK Ljudske mladine Jugoslavije, zadnjo, sedem let po Titovi smrti, pa pionirka Rejmonda Bročaj iz Gnjilana predala Hashimu Redžepiju, tedanjemu predsedniku mladine Jugoslavije. Zadnja štafeta je bila iz pleksi stekla z osmimi kapljicami krvi. Slovenski mladinci so v tem času že protestirali proti nošenju štafete kot “preseženemu ritualu socializma” in pred Maximarketom, neposredno pred današnjim Državnim zborom organizirali tudi protestno “tesanje štafete” iz debla, ki je bila tudi po tesanju tako velika, da ni bila več primerna za nošenje. Ta zadnja štafeta iz Slovenije pa nikoli ni odšla na pot, saj so jo dan po tesanju z mesta obdelave odstranili delavci ljubljanske Komunale.