Poslanci še vedno na dveh bregovih

Opozicija še naprej zavrača sporazum in obtožuje premiera Boruta Pahorja zavajanja, poslanci koalicijskih strank pa so sejo označili za nepotrebno igro, saj novih dejstev ni in ne more biti.

Zmaga Jelinčiča (SNS) je predsednik DZ Pavel Gantar dvakrat prekinil in ga pozval k primernemu izražanju, potem ko je prvak SNS obtožil premiera Pahorja, da je lagal, ko je danes trdil, da sta vladi ZDA in Švedske potrdili, da ju Slovenija s Hrvaško ni skupaj obvestila o hrvaški enostranski izjavi. Jelinčič je Pahorja obtožil, da se "na dveh mestih pogovarja za službo v tujini" in da je zato pripravljen "izdati lastno domovino". Premier je sporazum sklenil "v svojo in vzajemno korist hrvaške premierke", Slovenija pa bo izgubila svoj integralni del nacionalnega ozemlja, je dejal ter zato Pahorja obtožil veleizdaje.

Anton Anderlič (LDS) je menil, da je današnja izredna seja "dramaturgija", ki nima nobene zveze z realnostjo. Poudaril je, da se je Pahor v pogajanjih več pogovarjal "z liderjem opozicije kot z vsemi nami". "Zamudili ste, gospodje, idealno priložnost, da bi se pridružili 50 glasovom, ki so bili za sprejetje zakona. Nič vam ni preprečevalo, da glasujete za zakon o ratifikaciji," je dejal in podprl arbitražni sporazum kot pot, s katerim bo Slovenija obdržala status pomorske države. "Zaupamo arbitražnemu tribunalu, da bo upošteval vse relevantne slovenske argumente in tako tudi zarisal mejo," je še dejal Anderlič.

Tudi Bojan Kontič je v imenu poslanske skupine SD poudaril, da je dovolj "neutemeljenih in neprimernih napadov na ključne nosilce državne suverenosti, na DZ, na predsednika republike, vlade, celo na ustavno sodišče". Dovolj je laži, sprenevedanja in manipulacij. SD na vse to nima drugega odgovora kot resnico in strokovno preverjene argumente. "Argumente, ki z določili sporazuma zagotavljajo pošteno, pravično in trajno rešitev mejnega spora," je dejal.

Zvonko Černač je v imenu SDS poudaril, da se Slovenija s sporazumom, ki je slab, škodljiv in nepravičen, "po nepotrebnem izpostavlja in daje na kocko pomemben del svoje suverenosti". Če bi bil potrjen, "bi povzročal nadaljnje spore, nepravično rešeno mejno vprašanje pa bi dodatno obremenjevalo odnose med državama". Ko bo odločitev arbitrov prišla, odgovornih že dolgo ne bo več na položajih. Če bi v sporazumu pisalo "territorial contact" namesto "junction" bi bile vse dileme odpravljene, je poudaril.

Kot je dejal, v SDS pričakujejo pisne dokaze, ki bodo ovrgli hrvaško enostransko izjavo, če jih ni, pa je edina možnost za preprečitev škodljivih posledic "plebiscitarna zavrnitev arbitražnega sporazuma" na referendumu, je dejal. Premiera in vlado je obtožil laganja in menil, da slovenska izjava za razliko od hrvaške nima "nobene teže". Doslej so se vse hrvaške izjave in napovedi potrdile, na naši strani pa se premier in ministri sami zapletajo v nasprotujoče izjave in nelogičnosti. Obtožil jih je načrtnega zavajanja.

Franco Juri je v imenu Zaresa pobudnike seje obtožil, da želijo z njo "nepotrebni in škodljivi nacionalni razkol" še poglobiti pred javnostjo, sejo pa označil za "razširjeno referendumsko soočanje na račun potrpežljivosti davkoplačevalcev". Spomnil je še, da je mirovna konferenca o nekdanji Jugoslaviji že bila. "V igri je usoda odnosov med državama, verodostojnost Slovenije v EU in svetu", pa tudi kakovosti življenja ljudi ob meji, stabilnost in mir na Balkanu, je poudaril. S sporazumom ima Slovenija "končno optimalno priložnost", da na "pravičen, korekten in pravno nesporen način" zaključi 20 let trajajoči spor, je dejal.

Juri je navedel še izjavo dekana pravne fakultete Rajka Pirnata, ki je bil minister za pravosodje v prvi Demosovi vladi, da se bo na referendumu odločalo o tem, ali Slovenija zaupa mednarodnemu pravu ali pa je država, ki noče rešiti spora na miren načinn na njegovem temelju. Ob tem je naštel številne ugledne osebnosti, ki podpirajo sporazum.

Franc Bogovič (SLS) pa je dejal, da Slovenija pri predlogih za državno mejo ne bi smela biti omejena, saj tudi meje med bivšimi jugoslovanskimi republikami niso bile nikoli določene. "Slovenija ima tako legitimno pravico predlagati razmejitev na kopnem in na morju," je poudaril Bogovič in dejal, da bi bilo potrebno vztrajati pri zgodovinskih mejah občine Piran, v katero sta bili vključeni tudi katastrski občini Kaštel in Savudrija. Toda z arbitražnim sporazumom tega ne bo mogoče doseči, je menil in dodal, da sicer podpirajo dobrososedske odnose s Hrvaško, vendar pa ne na račun izgube delov ozemlja. "Tveganje z arbitražnim sporazumom je skoraj že iracionalno," je še dejal Bogovič.

Anton Urh (Desus) pa je dejal, da v Desusu ne nameravajo spremeniti stališča, da je arbitražni sporazum dober za Slovenijo. Poudaril pa je, da referendumska kampanja med ljudmi povzroča zmedo in negotovost. In glede na to v Desusu, ki v referendumski kampanji aktivno ne sodeluje, ne nameravajo sodelovati v tej razpravi, saj je jasno, da ne bomo izvedeli ničesar novega in odločilno usodnega v zvezi z vsebino sporazuma, je še povedal Urh. (STA, lpč)