Za strpnejšo kampanjo

"Dobro bi bilo, če bi si zdaj vzeli čas za premislek, kako naprej v bolj razumno, strpno in argumentirano razpravo," je dejal Danilo Türk.

V tretjem pogovoru z novinarji v času referendumske kampanje je predsednik izpostavil, da se nekateri nasprotniki arbitražnega sporazuma lovijo za "rešilne bilke". "Včeraj je bilo popolnoma jasno razvidno, kam pripeljejo takšne čustvene trditve, za katere se potem hitro izkaže, da nimajo podlage," je dejal v oziru na torkovo razpravo v DZ o "novih dejstvih", ki naj bi dokazovala, da so bili v zvezi z arbitražnim sporazumom narejeni tajni dogovori, za kar pa se je potem tudi po zagotovilih tujih diplomatov izkazalo, da ne držijo.

"Pokazalo se je tudi, da enostranska izjava Hrvaške, ki je bila izrečena lani jeseni (...) ne spreminja arbitražnega sporazuma, ne spreminja njegove vsebine, ni del tega sporazuma in tudi ne vpliva na postopek v zvezi z arbitražnim sporazumom," je poudaril Türk. Spomnil je, da je to v svoji izjavi, ki je vnesena tudi v slovenski zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, povedala tudi slovenska vlada.

Ne vzdrži tudi teza o goljufiji, ki naj bi bila povod za ničnost arbitražnega sporazuma, je poudarili Türk. "Za goljufijo bi šlo, če bi ena od pogodbenih strank drugo navedla k taki vsebini sporazuma, ki bi bila posledica lažnega prikazovanja dejstev ipd.," je pojasnil predsednik in dodal, da ker enostranska izjava Hrvaške ne vpliva na sporazum, je zato "teza o goljufiji irelevantna".

Menil je tudi, da je bila enostranska izjava Hrvaške tudi posledica tamkajšnje "zelo zahtevne" razprave in nekakšno "reševanje obraza" v javnosti, saj je vlada Jadranke Kosor po odstopu Iva Sanaderja naredila obrat za 180 stopinj, ko se je vrnila k pogajanjem na osnovi drugega Rehnovega predloga. Zato bi morali v Sloveniji to izjavo še toliko bolj "hladnokrvno" razumeti, je še dejal.

Je pa Türk izpostavil, da je v torek prišlo tudi do pozitivnega razvoja v referendumski kampanji, ko se je Katoliška cerkev distancirala "od nekaterih ekstremnih pojasnil njenega stališča do arbitražnega sporazuma". "Tiste ekstremne razlage, ki so napovedovale nepravično rešitev in so odločno odsvetovale pozitivno glasovanje, niso bile dobre. Vračanje k bolj razumnemu gledanju na arbitražni sporazum in poudarjanju, da bodo ljudje na podlagi razumne presoje ocenili, kako naj odločajo na referendumu, je pozitivno," je dejal Türk.

Spomnil je tudi, da je v torek arbitražni sporazum podprlo tudi slovensko društvo za mednarodno pravo, ki združuje strokovnjake, ki se z mednarodnim pravom poklicno ukvarjajo. "To pove, da naša strokovna javnost ni razdeljena in da je na strani arbitražnega sporazuma," je dejal. Poudaril je še, da se v Sloveniji ne smemo bati mednarodnega prava. "Imamo dobre argumente, ki jih bomo znali uveljaviti," je še poudaril.

Pri tem je spomnil, da se je Slovenija v času razpada Jugoslavije morala pripraviti na arbitražo, t.i. Badinterjevo komisijo, pred čemer je bilo prav tako veliko negotovosti, a je zaradi dobrih argumentov uspela. Tedaj je bilo glavno načelo "uti possidetis", torej kdo je kaj nadziral ob osamosvojitvi, to načelo pa bo vodilno tudi sedaj ob arbitraži, je poudaril Türk. Po njegovih besedah je arbitražni sporazum pravzaprav "logično nadaljevanje" dela Badinterjeve komisije, ki je potrdila, da je Jugoslavija razpadla in da so meje novih držav meje bivših republik po načelu uti possidetis. (STA, lpč)