Lani še več denarja za oborožitev
To v svojem poročilu ugotavlja stockholmski mirovni inštitut (Sipri). Lani se je v primerjavi z letom 2008 obseg sredstev za oborožitev povečal za 5,9 odstotka.
ZDA ostajajo država, ki za orožje porabijo največ. Lani so v oborožitveni sektor investirale 661 milijard dolarjev oziroma 47 milijard več kot leto prej, ugotavlja poročilo, ki je bilo objavljeno v sredo.
Na drugo mesto se uvršča Kitajska, za katero sicer ne obstajajo uradni podatki o porabi sredstev za oborožitev, Sipri pa jih ocenjuje na okoli sto milijard dolarjev. Na tretjem mestu je Francija, med državami, ki porabijo največ, pa so še Japonska, Nemčija, Savdska Arabija, Indija in Italija. Najhitreje sredstva za vojsko povečujejo države v Aziji in Oceaniji.
"Večina držav je spodbujala javno porabo kot način boja proti recesiji, medtem ko so zniževanje primanjkljaja prestavljale na kasneje. Vojaška poraba sicer ni ključni del gospodarskih spodbud, vendar pa je države niso omejevale," ugotavlja tiskovni predstavnik instituta Sam Perlo-Freeman.
Sipri ugotavlja, da so ZDA lani več kot podvojile svojo navzočnost v Afganistanu, letos pa bodo ameriški stroški za to državo presegli stroške za operacijo v Iraku.
Inštitut je lani po svetu naštel 54 mirovnih operacij, od tega 17 v Evropi in 16 v Afriki. V njih je bilo zaposlenih skoraj 220.000 oseb, od tega 90 odstotkov vojakov.
Osem svetovnih jedrskih sil (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija, Indija, Pakistan in Izrael) je imelo lani po oceni stockholmskega instituta 8100 jedrskih konic, od teh jih je bilo okoli 2000 v pripravljenosti in bi jih države lahko uporabile v nekaj minutah.
Med podjetji vojaške industrije, ki so lani prodala največ, je na prvem mestu britanski BAE Systems, sicer pa je bilo med prvimi stotimi 44 podjetij s sedežem v ZDA, 34 pa jih je imelo sedež v Zahodni Evropi.
V obdobju med letoma 2005 in 2009 so bile največje uvoznice orožja ZDA in Rusija, sledijo Kitajska, Indija, Združeni arabski emirati, Grčija in Južna Koreja.
Sipri je leta 1966 ustanovil švedski parlament kot neodvisno fundacijo. (STA, lpč)