Visok vatikanski obisk

Že v soboto se bo v Ljubljani srečal s premierom Borutom Pahorjem, sprejel ga bo tudi predsednik republike Danilo Türk.

Gre za enega najvišjih obiskov s strani Svetega sedeža v Sloveniji, saj kardinal Bertone v vatikanski hierarhiji velja za drugega človeka, nekako na ravni predsednika vlade. To je tudi prvi tako visok obisk iz Vatikana po obiskih prejšnjega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji maja 1996 in septembra 1999.

Obisk kardinala Bertoneja naj bi bil namenjen predvsem udeležbi na evharističnem kongresu v Celju, med katerim bo opravljena tudi beatificija prvega slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta. Obred beatifikacije bo v imenu papeža Benedikta XVI. vodil prav kardinal Bertone.

Soboto pa bo kardinal izkoristil za delovni obisk pri predstavnikih slovenske države. V Ljubljani se bo srečal s predsednikom vlade Pahorjem. Kot napovedujejo v premierovem kabinetu, naj bi se v pogovorih posvetila predvsem pregledu dvostranskih odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem, pa tudi aktualnim razmeram v regiji in drugim aktualnim evropskim ter mednarodnim temam.

Pahor in Bertone sta se sicer srečala pred slabimi devetimi meseci, ko je Pahor obiskal Rim in se podal tudi v Vatikan. Tedaj ga je sprejel Bertone, ne pa tudi papež, ki je bil po uradnih navedbah v svoji poletni rezidenci, kjer obiskov ne sprejema.

To so nekateri komentatorji označili kot znak ohladitve odnosov med Slovenijo in Vatikanom, po sredi pa naj bi bilo imenovanje Aleša Guliča za novega direktorja urada za verske skupnosti, ki je bilo za slovensko Cerkev sporno. Zaradi tega naj bi v Vatikanu celo grozili z odpoklicem apostolskega nuncija v Sloveniji Santosa Abrila y Castelloja, vendar do tega ni prišlo. V Ljubljani in Vatikanu so uradno zanikali, da bi prišlo do napetosti.

Prefekt kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, kardinal iz Slovenije Franc Rode, je sicer imenovanje Guliča takrat označil za provokacijo. Prav tako je Pahorja kritiziral zaradi (ne)ustanovitve vojaškega ordinariata, do katere še vedno ni prišlo.

Nova "provokacija" naj bi bilo po pisanju nekaterih medijev tudi imenovanje ženske za slovensko veleposlanico pri Svetem sedežu. To naj bi po napovedih Ljubljane postala Maja Marija Lovrenčič Svetek, ki pa se je morala po pisanju Dnevnika na vztrajanje Vatikana cerkveno poročiti.

Lovrenčič Svetkova sicer ne bi bila prva veleposlanica pri Svetem sedežu - od skupaj 178 veleposlanikov v Vatikanu jih je 17 ženskega spola. A po mnenju poznavalcev bi ji bila lahko v tradicionalistično naravnanem Vatikanu zaradi spola zaprta marsikatera vrata, kar naj se veleposlaniku ne bi zgodilo. To pa naj bi na koncu pravzaprav škodilo zgolj Sloveniji.

Kljub nekaterim odprtim vprašanjem obe strani odnose uradno ocenjujeta kot dobre. To dokazujejo tudi stiki na najvišji ravni, ki so dokaj pogosti. Kot omenjeno, je Vatikan septembra lani obiskal slovenski premier Pahor, sredi maja lani pa zunanji minister Samuel Žbogar. Februarja 2008 je Vatikan obiskal predsednik republike Türk. Sprejel ga je tudi Benedikt XVI.

Sveti sedež je bil januarja 1992 med prvimi državami, ki so priznale samostojno Slovenijo. Med vrhunce odnosov z Vatikanom pa sodita obiska prejšnjega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji leta 1996 in 1999, ko je Svetega očeta pričakala večtisočglava množica vernikov. Kot pomemben dogodek v odnosih se ocenjuje tudi imenovanje Rodeta za prvega slovenskega kardinala leta 2006.

Razvoj dobrih odnosov je bil tudi pravno potrjen z izmenjavo listin o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih 28. maja 2004. Dokument ureja razmerja med Slovenijo in Svetim sedežem ter položaj Cerkve v Sloveniji in odpira možnosti za uspešno sodelovanje v prihodnosti. (STA, lpč)