Revizija plačnih razmerij na RTVS

Nekdanji predsednik programskega sveta zavoda Stane Granda, ki je z Guzejem sklenil takšen aneks, se podrobnosti pogodbe ne spomni, računsko sodišče pa je napovedalo revizijo plačnih razmerij na RTVS.

Guzej, ki je trenutno v. d. direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS), poudarja, da je maksimalni znesek odpravnine v pogodbi oz. aneksih opredeljen na 24 plač oz. 172.000 evrov, vendar le v primeru nezakonite razrešitve. Ob tem je napovedal, da te odškodnine ne bo uveljavljal. Zanika pa, da bi bila kjer koli v njegovi pogodbi oz. aneksih zapisana odpravnina v višini 72 bruto mesečnih plač, kar znaša 330.685,92 evra.

Po navedbah notranjepolitične redakcije Dela namreč dokumentacija, ki so jo pridobili, kaže, da v prvem aneksu k Guzejevi pogodbi, ki sicer res določa odpravnino 24 plač, obstaja tudi odstavek, v katerem je govora o trikratni odpravnini. V omenjenem členu aneksa po navedbah Dela piše: "Če se v sodnem postopku ugotovi nezakonitost razrešitve generalnega direktorja iz krivdnih razlogov, mu je zavod kot pogodbeno kazen dolžan plačati trikratno odpravnino."

Granda, ki je z Guzejem sklenil pogodbo o zaposlitvi in aneksa k pogodbi, pravi, da se podrobnosti aneksa iz junija 2008 ne spomni, poleg tega pa da nima arhiva, v katerega bi lahko vpogledal. Aneks naj bi namreč poleg odpravnine v višini 24 plač tudi predvidel, da odpravnina Guzeju v isti višini pripada tudi v primeru zavrnitve podpisa nove pogodbe. Torej če bi RTVS razrešila generalnega direktorja iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov, bi mu morala v podpis ponuditi novo pogodbo, z uvrstitvijo v 55. plačni razred.

Granda poudarja, da predvidene odpravnine zadevajo primere nezakonitih odpovedi delovnega razmerja. Glede same višine predvidene odpravnine priznava, da je številka visoka, hkrati pa poudarja, da so "takrat direktorji imeli takšne pogodbe in če računate, kako velika firma je RTVS in koliko denarja obrača, potem je to v teh okvirih".

Računsko sodišče bo po napovedih njegovega predsednika Igorja Šoltesa kmalu izvedlo revizijo nad delovanjem RTVS, pri čemer bodo pod drobnogled vzeli tudi plačna razmerja. Pregled pogodbe so napovedali tudi na ministrstvu za kulturo. Pogodbe oz. aneksov konkretno Šoltes ni mogel komentirati, je pa dejal, da v predpisih in kolektivnih pogodbah splošne veljavnosti ni podlage za določitev odpravnine ob prenehanju mandata direktorju javnega zavoda.

"Določila pogodbe o zaposlitvi, ki določa takšno pravico za direktorja zavoda, niso skladna z določbami zakona o javnih uslužbencih, razen če je takšna pravica za direktorja določena v kolektivni pogodbi zavoda," pravi Šoltes. Tako po njegovih trditvah "delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva".

Predsednik računskega sodišča tudi izpostavlja vprašanje veljavnosti take pogodbe oz. ničnost določil v primeru, če je pogodba o zaposlitvi v nasprotju s posebnimi predpisi oz. določili posameznih zakonov. Takšna določila oz. pogodbo pa lahko po njegovih navedbah izpodbija nadzorni organ zavoda. Glede odgovornosti za sklepanje morebitnih spornih pogodb Šoltes pravi, da je vsekakor odgovoren tisti, ki pogodbo s stranko podpisal. Nadzor nad sklepanjem in vsebino pogodb pa ima nadzorni organ javnega zavoda.

Nadzorni svet zavoda bo po besedah njegovega predsednika Lenarta Šetinca na naslednji seji obravnaval skladnost pogodbe ter omenjenih aneksov z zakonodajo ter zakonitost postopka sprejemanja. Sicer pa Šetinc poudarja, da z omenjenim aneksom niso bili seznanjeni.

Po njegovih informacijah jih niso obravnavali niti v prejšnjem sklicu nadzornega sveta, ko sta bila podpisana pogodba o zaposlitvi in prvi aneks. Nekdanji predsednik nadzornega sveta RTVS Franc Orešnik dogajanja ni želel komentirati, saj da ni več predsednik nadzornega sveta.

Pogodbo in anekse k pogodbi bo v torek na izredni seji obravnaval tudi programski svet zavoda. Seja je sklicana na pobudo 12 svetnikov, med drugim zaradi tožbenega zahtevka, ki ga je Guzej vložil zoper RTVS zaradi domnevne nezakonitosti imenovanja Marka Fillija za novega generalnega direktorja zavoda.

Guzeju je mandat generalnega direktorja potekel konec februarja letos, takrat je bil imenovan tudi za vršilca dolžnosti, saj razpis za novega direktorja ni bil pravočasno pripravljen. Konec maja je bil na mesto novega generalnega direktorja imenovan Filli. Ker pa je bil imenovan z večino glasov navzočih članov programskega sveta, ne pa z absolutno večino, je Guzej vložil tožbo. Sodišče je zahtevi za prepoved izvršitve sklepa o imenovanju Fillija ugodilo. (STA, lpč)