Pogajanja o NLB

Guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Željko Rohatinski je dejal, da bo HNB hrvaški vladi predlagala nadaljevanje pogajanj o starih deviznih vlogah varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS). Za to se v skladu z nasledstvenim sporazumom že ves čas zavzema Slovenija.

Rohatinski je v pogovoru za hrvaško televizijo zadnje slovensko pogojevanje napredka v hrvaških pogajanjih z EU z omogočenjem vstopa Nove Ljubljanske banke (NLB) na hrvaški trg označil kot neposreden pritisk na HNB. Poudaril je, da se bo hrvaška centralna banka uprla takšnim pritiskom, tako kot se je doslej.

Rohatinski je spomnil, da so bila pogajanja o starih deviznih vlogah pod okriljem BIS, ki jih nalaga sporazum o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, v letih 2001 in 2002 neuspešna. "Kljub temu bo HNB predlagala vladi, naj se strinja z nadaljevanjem omenjenih pogajanj, če se bodo s tem strinjale tudi vse ostale države (naslednice nekdanje SFRJ, op.a.)," je dodal.

"Če bodo omenjena pogajanja uspešna, kar pomeni, da bodo varčevalci dobili svoje prihranke, ne bo več nobene ovire za prihod NLB na hrvaški trg," je še povedal guverner HNB. Ob tem je menil, da četrtkova izjava uradnega govorca slovenskega zunanjega ministrstva Milana Balažica zahteva veliko več.

Rohatinski je pojasnil, da Slovenija od HNB zahteva vstop NLB na Hrvaško do konca pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Na ta način bo Slovenija po njegovem mnenju v položaju, da zastavi rešitev v okviru baselskih pogajanj, ki lahko gredo le njej v prid.

Balažic je za četrtkove Finance izjavil, da s potrditvijo arbitražnega sporazuma ostali problemi s Hrvaško še niso rešeni, ter da je "vprašanje terjatev LB do hrvaških podjetij in zahtevkov hrvaških varčevalcev do LB treba rešiti do konca pristopnih pogajanj", ker "se Slovenija le tako lahko strinja z zaprtjem poglavja o konkurenci".

V službi za stike z javnostjo hrvaške vlade v četrtek niso želeli komentirati Balažicevih izjav. Za STA so poleg tega spomnili na izjave slovenskega premiera Boruta Pahorja, ki je po pozitivnem izidu slovenskega referenduma o sporazumu o arbitraži o načinu urejanja meje med državama hrvaški premierki Jadranki Kosor dejal, da Slovenija ne bo več blokirala Hrvaške ter da bosta državi nadaljevali pogovore o vseh odprtih vprašanjih.

Medtem je premier Pahor v četrtek po seji vlade izjavil, da Slovenija in Hrvaška vprašanje nasledstva še vedno vidita različno. A je hkrati izrazil prepričanje, da bo vprašanje nekdanje LB in njenih varčevalcev na Hrvaškem do konca hrvaških pogajanj z EU rešeno tako, da bosta obe državi z načinom rešitve zadovoljni. (STA, lpč)