Rohatinski: Če je pomembna EU, hrvaška vlada lahko vrne dolgove LB

Uredništvo
14. 6. 2010

/media/www/slike.old/novice/bpt_6983_copy4.jpg

© Borut Peterlin

Če hrvaška vlada meni, da je vstop v EU tako pomemben, da bo sama iz proračuna vrnila dolgove Ljubljanske banke (LB) njenim hrvaškim varčevalcem, Hrvaška narodna banka (HNB) temu ne bo nasprotovala, je danes za Jutarnji list izjavil guverner HNB Željko Rohatinski. Medtem je premierka Jadranka Kosor napovedala srečanje z Rohatinskim o omenjeni temi.

"Vstop Hrvaške v EU ne more biti na račun varčevalcev, ki so enostavno prevarani," je poudaril Rohatinski v pogovoru za zagrebški časnik. Spomnil je na svojo prejšnjo izjavo, da bo HNB dovolila delovanje Nove ljubljanske banke (NLB) na Hrvaškem, ko se bo uredilo vprašanje deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev, ne glede na končni izid. Rohatinski je dejal, da so hrvaški državljani imeli v LB približno 420 milijonov evrov in da je Hrvaška v svoj javni dolg prevzela približno 260 milijonov evrov, kar po njegovih besedah ne pomeni, da omenjeni znesek ne bo v breme LB. "Spremenil se je zgolj subjekt terjatev, gre za državo namesto varčevalcev," je pojasnil Rohatinski, ki je dejal, da je v LB ostalo še okoli 160 milijonov evrov deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev.

"LB zahteva od podjetij na Hrvaškem približno 157 milijonov evrov. Sicer pa v Sloveniji govorijo o 400 milijonih evrov, ker so dodali obresti, ki jih niso prišteli hrvaškim varčevalcem," je še dejal guverner HNB. Izpostavil je, da v Sloveniji govorijo zgolj o glavnici - 260 milijonov evrov prenesenih dolgov oziroma 160 milijonov neprenesenih dolgov do hrvaških varčevalcev. Dodal je, da so terjatve NLB do podjetij na Hrvaškem "preteklost, ker večjega dela omenjenih podjetij ni več".

Rohatinski je še ocenil, da bo morebitni novi krog pogajanj o nasledstvu pod pokroviteljstvom Banke za mednarodno posredovanje (Bis) iz Basla "težko uspel". Pojasnil je, da bi vse države, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije, morale odločati o novih pogajanjih, potem ko so se prejšnji pogovori iz leta 2001. in 2002. končali neuspešno. Dodal je, da je Hrvaška pripravljena poskusiti znova, sicer pa morajo v novih pogajanjih sodelovati tudi vse ostale države in začetek novih pogajanj ni odvisen zgolj od Hrvaške. Dejal je še, da bo HNB priporočila hrvaški vladi, naj gre v nova pogajanja pod pokroviteljstvom Bis.

Ocenil je, da je stališče slovenskega zunanjega ministrstva, da ne bo zapiranja hrvaškega pogajalskega poglavja z EU o konkurenci, dokler NLB ne bo dobila soglasja za obratovanje na Hrvaškem ne glede ali bo prišlo do vnovičnih baselskih pogajanj, "zavezovanje rok Hrvaški". "Najblažje rečeno, to ni korektno stališče Slovenije," je sklenil Rohatinski.

Kosorjeva je v današnjem pogovoru za Jutarnji list dejala, da bo prosila Rohatinskega za pogovor o Ljubljanski banki in vladnem programu za krepitev gospodarstva. Ponovila je, da ji je njen slovenski kolega Borut Pahor povedal, da ne bo novih ovir za hrvaška pogajanja z EU. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja