RTVS ostaja javnega pomena

Predlog zakona po besedah Majde Širce ohranja osnovno organizacijsko strukturo, vendar pa je velika večina konstitutivnih elementov RTVS urejena drugače.

Pri tem je izpostavila spremembe glede statusa uslužbencev, premoženja, sistema korporativnega upravljanja, spremembe pri osebni odgovornosti članov organov RTVS, z načinom njihovega imenovanja in financiranja. Predlagani zakon predvideva, da bo RTVS samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, Republika Slovenija pa bo še naprej njen edini ustanovitelj.

Predlog zakona po njenih ocenah tako ne spreminja tistih rešitev, ki so se uveljavile v preteklosti in so se izkazale za uspešne. Po mnenju Širce bo po predlogu zakona možen nov način korporativnega upravljanja z zelo povečano fleksibilnostjo in ob povečani odgovornosti članov organa RTVS.

Število članov sveta se bo spremenilo z zdajšnjih 29 na 15, medij bi po novem zakonu vodila petčlanska uprava, nadziral pa bi ga sedemčlanski nadzorni svet. Uslužbenci na RTVS ne bodo več javni uslužbenci, določanje višine RTV-prispevka ne bo več v domeni vlade, ampak se bo avtomatično usklajeval z rastjo življenjskih potrebščin.

Kot je še dejala ministrica, je predlog zakona odprl tudi diskusijo o prepotrebni reformi javnega sektorja. "Na nek način smo orali ledino pri iskanju rešitev okostenelega, več desetletij uveljavljenega načina funkcioniranja javnih zavodov," pravi Širca. Zato po njenem mnenju predlog zakona tudi v tej luči pomeni pomemben strukturni napredek, v smeri učinkovitega in odgovornega načina upravljanja. (STA, lpč)