"Slovenija brez prave razvojne strategije"

 "Pridružili smo se splošni evforiji, ki je videla perspektivo v hitri rasti finančnega sektorja in storitvene dejavnosti," je Marko Kranjec dejal v pogovoru za Dnevnikov Objektiv.

"Zdaj se je pokazalo, da verjetno nobeno gospodarstvo ne more uspevati popolnoma brez svoje industrijske baze," je dodal in spomnil, da se je v preteklih sedmih, osmih letih zelo širilo tudi gradbeništvo. "Ker smo država v tranziciji, seveda potrebujemo infrastrukturo, vendar smo v gradbeništvu ustvarili bistveno prevelike zmogljivosti," je poudaril.

Banke v Sloveniji so po njegovih besedah odsev našega gospodarstva. "Če v prvi fazi finančne krize banke niso bile zelo prizadete, se zdaj odražajo težave realnega sektorja z vračanjem posojil." Banke, ki zato sedaj lastniško obvladujejo slovensko gospodarstvo, naj po njegovem mnenju praviloma ne bi bile lastnice podjetij.

"V precej primerih so lastnice postale zato, ker so bile terjatve zavarovane z delnicami. Pričakujem, da s koncem krize banke ne bodo več pomembne lastnice podjetij realnega sektorja. To ni normalno, zato se tudi ne moremo spraševati, ali so banke dobre lastnice," je orisal.

Verjetno bodo te naložbe prodale najboljšemu kupcu, je nadaljeval in menil: "Ali je ta lastnik France ali Jože ali Marija ali kdo drug, Banke Slovenije ne zanima. V Sloveniji smo preveč obsedeni z lastništvom, v smislu, 'kdo to je'. Za bančnike in ekonomiste je pomembno, ali lastnik uspešno vodi podjetje. Državno lastništvo ni prednost, če ne prispeva k učinkovitemu poslovanju. To je prej breme. In govoriti o strateškem pomenu lastništva, brez upoštevanja, kakšne rezultate daje, je po mojem mnenju nesmiselno."

Res se je v praksi pokazalo, je nadaljeval, "da državno lastništvo vodi do slabših rezultatov". Državo, kot je orisal, predstavljajo razni uradniki v nadzornih svetih. "Njih ne zanima, ali bo podjetje ustvarilo dobiček, medtem ko pravega lastnika to zelo zanima. Če se bi pokazalo, da je takšen lastnik država, nimam nič proti, prav tako ne, če se kot tak izkaže lastnik iz tujine. Nisem ideološko obremenjen."

O stanju v posameznih bankah ni želel govoriti, vse banke pa so imele težave v ustreznem upravljanju. Glede NLB je spomnil, da se je belgijska KBC odločila, da bo iz NLB izstopila, "kar pa je trenutno težko". "Država se bo morala tukaj odločiti, kako naprej. Banka se je po mojem mnenju v preteklosti strateško širila zelo hitro na trge jugovzhodne Evrope in tudi tukaj so se ekonomske razmere poslabšale, zato ima tudi tam nekatere težave, ki pa so obvladljive."

NLB po njegovih ocenah izpolnjuje vse kapitalske zahteve, glede vprašanja njenega lastništva pa je dejal: "Če se bo eden od strateških lastnikov odločil, da proda delež, večji od 10 odstotkov ali 20 odstotkov, bomo seveda dobili predlog, mi pa bomo ocenili, ali je nek novi lastnik primeren ali ne. Nismo pa mi tisti, ki odločamo o lastnikih," je poudaril.

Banka Slovenije je po njegovih zagotovilih opazovala, kaj se dogaja v tej banki. "Vendar pri odobritvi kredita ne moremo reči, da je posel, ki so ga sklenili, ustrezen ali ne. To vidimo mi šele kasneje, ko se začne kredit odplačevati," je dejal in dodal, da se je pa zgodilo, da so imele banke zelo različne posojilne standarde.

Tudi njihova izpostavljenost do gradbenega sektorja, do holdingov oziroma do nekaterih trgovskih organizacij, ki je sorazmerno visoka, je različna. "Od približno 49 milijard razvrščene aktive je okoli 2,5 odstotka problematičnih naložb, torej tistih, ki so razvrščene v skupino D in E, ki se ne odplačujejo ali pa so že v postopku stečaja. To je torej približna številka izpostavljenosti bančnega sistema, o posameznih bankah pa ne morem govoriti," je povedal.

Kranjec je dejal, da informacije o tem, kaj naj NLB naredi glede 75-milijonskega kredita za Grep, ki gradi stadion v Stožicah, dobiva le iz medijev. "Čudi pa me, da se nek projekt, kot je ta stadion, začenja graditi in izvajati, še preden je finančna konstrukcija zaprta ... Je zelo nenavadno, ampak v našem prostoru niti ne toliko, da imamo finančne konstrukcije, ki se zapirajo šele ob koncu. In tukaj mislim, da tudi jokanje lokalnih oblasti, da je država lokalnim oblastem odvzela neka sredstva, ne opravičuje takega pristopa."

Glede reševanja grške krize je menil, da je EU politični in ekonomski projekt in da Evropa brez unije v svetu ne bo pomembni igralec. "Če je vredno ohraniti Evropo kot politični projekt, potem je vredno reševati tudi vsakega njenega člana, je pa potrebno izboljšati mehanizme reševanja." ECB bo po njegovih besedah v kratkem dobila tudi funkcijo sekretariata za tako imenovani Evropski sistemski svet za obvladovanje tveganj.

V Sloveniji je problematična tudi javna uprava, ker je, kot je dejal Kranjec, predimenzionirana. "Prepričan sem, da ustanavljanje različnih agencij brez točno definiranega mandata in brez zagotavljanja rezultatov ne rešuje ničesar," je dejal. Slovenija bo morala zmanjšati proračunski primanjkljaj. "To lahko storimo le z dvigom davkov ali z zmanjšanjem izdatkov. Ker so davki že precej visoki, nam ostane le druga možnost."  (STA, lpč)