Cene spet rastejo

Slovenski nepremičninski trg z lastniškimi nepremičninskimi pravicami je bil zadnjih petnajst let stabilen, zadnji dve leti pa ima podobne značilnosti kot drugod po svetu. Obseg prometa je dosegel vrhunec leta 2007 s približno 2,8 milijarde evrov, lani pa je bil skoraj polovico manjši. Od lanske jeseni ga poganjajo predvsem bančna posojila gospodinjstvom.

Po privatizaciji stanovanj pri nas nikoli ni zaživel tržni najem. Lastništvu stanovanj smo dajali prednost skoraj dvajset let, to se kaže v celotni regulativi stanovanjske politike, kolikor je sploh imamo. Najemni trg v času obračanja nepremičninskega cikla navzdol sploh ne igra vloge, ki bi jo lahko. Vemo, da se v kriznih letih povpraševanje po subvencijah za najemnine poveča. Pri nas se to kaže v povečanem številu prošenj za neprofitna stanovanja. Če seštejemo subvencije za najemnike in ugodnosti vseh drugih ukrepov za socialno šibke uporabnike stanovanj, znaša celoten znesek, ki ga država nameni za stanovanjsko oskrbo, približno pet milijonov evrov. Drobiž, v primerjavi z realnimi potrebami revnih gospodinjstev. Dejansko bi moral znašati skoraj desetkrat toliko. Iz distribucije dohodkov gospodinjstev vemo, da si kar približno 40 odstotkov gospodinjstev ni sposobnih zagotoviti dolgoročne oskrbe s stanovanjem iz lastnih dohodkov, tako da pomen in vloga pomoči staršev in sorodnikov še naraščata. Ker naša gospodinjstva glede na gospodinjstva v drugih članicah EU niso zelo zadolžena, so se v tem položaju dobro znašle banke, ki imajo od vstopa Slovenije v evropsko monetarno unijo stanovanjski trg za svojo tržno nišo. Paradoksalno je, da pri nas najemnina, če najemodajalec poravna vse davke, ne zadošča za nakup nadomestnega stanovanja. Če pa lastnik oddaja na črno ali na sivo, se temu cilju kar precej približa, saj se izogne najmanj 9,6-odstotni efektivni obdavčitvi najemnin, če sodi v najvišji dohodkovni razred, pa dobri 24-odstotni. Razlika med oddajanjem stanovanja na črno ali na sivo je v tem, da se pri oddajanju na črno najemnina plača v gotovini na roke, da ni nobene pogodbe ali drugega pisnega sporazuma med najemodajalcem in najemnikom in da ni plačan davek (tipično je zlasti za oddajanje stanovanj tujim delavcem), pri oddajanju na sivo pa je pogodba med najemodajalcem in najemnikom sicer sklenjena, a ni registrirana, prav tako pa v tem primeru ni plačan davek. Potem ko je prejšnja vlada odpravila obvezo prijavljanja najemnih pogodb, se sivi najemniški trg vse bolj spreminja v črnega, že skoraj mafijskega.

Cene starih stanovanj so se po podatkih Statističnega urada RS prve tri mesece letošnjega leta povečale kar za 3,1 odstotka, cene novozgrajenih stanovanj pa so se v istem obdobju povečale za 1,6 odstotka. Na letni ravni znaša razlika v tempu rasti kar 13 odstotkov proti 7 odstotkom. Od januarja do maja letos so se stroški stanovanjske gradnje (brez zemlje) povečali za 2,8 odstotka oz. 7 odstotkov na leto. To pomeni, da se zaradi povečanih vhodnih stroškov pri gradnji (rast minimalnih plač in surovin v svetu) prodajne cene novih stanovanj prilagajajo vhodnim stroškom. Cene starih stanovanj bi se morale po pričakovanju kupcev že lani bolj prilagoditi navzdol, kot so se, prve tri mesece letošnjega leta pa kar za 6 odstotnih točk prehitevajo rast stroškov novogradenj.

Lani in v začetku letošnjega leta neto plače v povprečju naraščajo po 3,4 odstotka na leto, splošne gospodarske razmere pa ostajajo negotove.

Več berite v Mladinini prilogi Bivanje