Države G8 sprejele nove zaveze za razvojno pomoč

Kanadski premier Stephen Harper, ki v Huntsvilleu gosti vrh držav G8, je v petek sporočil, da so dosegli dogovor o petih milijardah dolarjev v naslednjih petih letih za njegovo pobudo, katere cilj je zmanjšati smrtnost mater in dojenčkov v državah v razvoju. Države G8 sicer doslej niso izpolnile niti starih obljub na področju razvojne pomoči. ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Rusija, Kanada in Italija so leta 2005 obljubile, da bodo do letos razvojno pomoč povečale za 50 milijard dolarjev, doslej pa so jo le za 18 milijard. Na novinarsko vprašanje, zakaj bi se petim milijardam dolarjev za njegovo pobudo godilo kaj bolje, je Harper odgovoril, da zaradi proračunskih kriz voditelji danes obljub ne dajejo več kar tako.

Sicer pa bodo voditelji danes delali na sklepni deklaraciji, ki bo med drugim izražala zaskrbljenost glede iranskega jedrskega programa, a zaradi Rusije ne na preoster način. Japonska poleg tega zahteva, da G8 obsodi Severno Korejo zaradi potopitve južnokorejske ladje, kar naj ne bi bil problem, saj Kitajska ni članica tega manjšega kluba najbolj razvitih držav in Rusije. Na vrhu G8 bodo tudi nadaljevali razpravo o poteku vojne v Afganistanu, za katero počasi zmanjkuje volje. Britanski premier David Cameron je v petek naravnost dejal, da čez pet let v tej državi britanskih vojakov ne vidi več, saj se ti tam borijo že devet let. Govorili bodo še o položaju na Bližnjem vzhodu in drugih "vročih kostanjih" mednarodne politike. Napredujejo tudi možnosti Rusije, da že letos postane članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO), saj je Barack Obama kolegu Dmitriju Medvedjevu na srečanju v četrtek v Beli hiši izrazil jasno podporo za to.

G8 je sicer vodilno vlogo glede gospodarskih vprašanj že predal širšemu klubu G20, ki zajema 85 odstotkov vsega svetovnega gospodarstva. Niti na vrhu G8 niti na vrhu G20, ki se bo začel danes v Torontu, pa analitiki ne pričakujejo konkretnega dogovora o tem, kako narediti korak naprej glede vzpodbujanja gospodarskega okrevanja po zadnji hudi krizi.

Ameriški predsednik Barack Obama je v petek prejel številne čestitke, ker je ameriški kongres končno dosegel dogovor glede predloga zakona o reformi finančnih regulacij. Vendar pa Obamova ideja o nadaljevanju deficitarne porabe v imenu gospodarske rasti ni naletela na naklonjenost pri evropskih kolegih, ki bi raje sedaj - še posebej zaradi lekcij iz Grčije in nekaterih drugih držav - malce bolj varčevali in znižali proračunske primanjkljaje.

Zaradi ameriško-evropskih nesoglasij je pričakovati zelo diplomatsko oblikovan del sklepne izjave G8 glede okrevanja po krizi, če to sploh bo omenjeno. Vendarle pa so skušali voditelji v petek javnost prepričati, da nesoglasja med njimi niso tako globoka, kot se zdi. Nemška kanclerka Angela Merkel je vztrajala, da so evropski voditelji v pogovorih z ameriško stranjo o tem, kako po krizi okrepiti gospodarsko rast, dosegli napredek. Kot je zatrdila novinarjem, obstaja glede načrtov o zmanjšanju proračunskih primanjkljajev "vzajemno razumevanje". "Jasno sem povedala, da potrebujemo vzdržno rast ter da si rast in pametni varčevalni ukrepi niso nujno v navzkrižju. Razprava ni bila polemična, bilo je veliko vzajemnega razumevanja," je dejala.

Neimenovani ameriški predstavnik je medtem zatrdil, da obstaja med voditelji G8 "široko soglasje, zbliževanje stališč" o tem, kako ohraniti trajno gospodarsko rast in obenem izpolniti skupne zaveze o proračunski konsolidaciji.

Cameron je sicer po srečanju s Harperjem jasno dejal, da morajo države z velikimi primanjkljaji te znižati. Svet se mora po njegovem spopasti z neravnovesji med izvozno usmerjenimi državami in državami, ki so bolj uvozno naravnane in se spopadajo z dolgovi, pri čemer bodo morale slednje, vključno z ZDA, pač "stisniti pasove". Cameronova vlada je v minulem tednu predstavila krizni proračun, ki viša davke in krči javno porabo.

V Torontu je v petek prišlo do nekaj protestov, ki pa se niso končali z ranjenimi. Aretiranih je bilo manj kot deset ljudi. Protestniki pa so medtem zmagali na sodišču, ki je policiji odredilo, da ne sme pretiravati z uporabo t.i. zvočnega topa. Gre za nov način nadzorovanja protestnikov, ki te - kot pove že ime - spravlja ob pamet z zvokom. Harper se medtem ubada s kritikami, da je samo za varovanje svetovnih voditeljev na dveh vrhovih proračunu nakopal 900 milijonov dolarjev stroškov. (STA, mh)