Država trinajstih patrij

Dva dni pred proslavo devetnajstletnice proglasitve neodvisnosti sem gledal televizijsko vest o manevrih trinajstih patrij. Odlično so prestale borbeni preizkus: napadli so jih talibani, vendar patrije so jih enajst uničile in rešile svoje ranjence. Če natančno pomislimo, so po vseh pravnih in meddržavnih peripetijah patrije v tej državi tisto, kar deluje! Sama želja ministrice za obrambo ali ne vem ravno, koga natančno, da bi patrije igrale aktivno vlogo v Afganistanu, ob boku Združenih držav Amerike, Obame in Karzaja, mi deluje čudno in nevarno. Celo Angleži se počasi vprašujejo,če je osvobajanje Afganistancev tisto ta pravo. Zadnje dni se mi je zdelo, da Američani in Angleži bolj pričakujejo napredovanje v Južni Afriki, kar je žal oboje pomenilo za vsako ceno odriniti Slovence od četrtfinala. Kar je celo uspelo. Ampak Slovenija se je izkazala in z odlično igro postala svetovno prepoznavna! Milijoni posameznikov na internetu se sprašujejo, kje leži ta Slovenija in kako velika je! Mislim, da moramo končno pripomniti, da je nekoč bila Slovenija del Avstro Ogrske, države, sestavljene iz kraljevin različnih narodov, ta Avstro Ogrska je priredila manevre v Bosni in Hercegovini, tam je srednješolec ustrelil avstrijskega prestolonaslednika in začela se je prva svetovna vojna, do takrat največja vojna, ki pa ni rešila svetovnih problemov, kvečjemu je povzročila nove in jo je bilo vojno čez dvajset let potrebno ponoviti. Država Slovenija se je na nogometnem prvenstvu končno ponosno postavila ob bok Angliji in Ameriki, tistega, da je bila z njima tudi v drugi svetovni vojni, je danes že manj opazno, tistega novega pa še nismo doživeli, namreč tistega, da bi „Mladini“ navkljub Slovenija dosegala ognjene uspehe še v Afganistanu! Dogodila pa se nam je državna proslava na nekdanjem Trgu revolucije! Z nostalgijo sem se spominjal vseh dogodkov pred razglasitvijo neodvisnosti in potem. Zakaj z nostalgijo? Videl sem v Stožicah stadion v izgradnji, jasno je, da bo Slovenija v nekaj naslednjih letih z Zoranom Jankovičem ali brez končno našla učinkovit prostor svoje državnosti! Šestnajst tisoč gledalcev na stadionu bo končno omogočilo državnim proslavam, da se učinkovito približajo ljudstvu še pred televizijskim prenosom! Letos so praporščaki vojske, policije, osvoboditeljev in društev na proslavi na socialističnem trgu delovali kot spomin na čase, ko so tanki Jugoslovanske narodne armade vozili najprej po Kosovu, potem pa še proti slovenskim mejnim prehodom, mi pa nismo imeli patrij! Nobenih patrij, da bi se branili in nobenih patrij, da bi se vozili med polji maka ob ameriških in angleških osemkolesnikih! Danes smo varni. Jurij Zrnec lahko razpreda šale o treh ali štirih slovenskih letalih, ki bi naj nastopile na paradi in šestletna punčka iz „Slovenija ima talent“ lahko zapoje pesem o slovenskih letalskih silah. Na paradi ni bilo ne patrij, ne letal, predsednik dr. Danilo Türk je kot poseben dosežek omenil predvsem nogomet. Tako smo skupaj z njim smo lahko sanjali o sijajnih proslavah na novem stadionu v Stožicah! Ne bom rekel, da se je Slovenija osamosvojila, da bi lahko s svojo reprezentanco nastopala na svetovnih prvenstvih in tako postala prepoznavna, ko pa gledam, kako se trudijo države, ki so bile nekdaj deli Jugoslavije, bi skoraj verjel, da nam je vsem več do uspehov v nogometu kot do tekmovanja z Evropo in finančno krizo. Jurij Zrnec je parodično upodobil dr. Slavoja Žižka, največjega slovenskega in evropskega filozofa, vendar ne samo to: Jurij Zrnec je s kolegi gledališkimi igralci končno uspešno in zabavno demonstriral približevanje države in politike širokim ljudskim množicam! Jurij Zrnec je kar sam zmagoviti filozof, njegova filozofija je filozofija slovenskih komercialnih televizij in nacionalke kot ene izmed njih, je zgodovina Slovenije zadnjih devetnajstih let! Vrhunec nastopi, ko zapojejo kapniki in človeške ribice, zares edini, ki se še čutijo ogroženi pred razprodajo! Po devetnajstih letih je iskanje slovenske substance, zaradi katere smo se osamosvojili, ne samo obvarovano, ampak skorajda že umetniško oblikovano in razkrito! Slovenija je ne samo mlada, ampak zelo mlada država. Počela bo sicer isto, kar je počela že zadnja tisočletja, namreč pomagala večjim in močnejšim narodom pri reševanju njihovih travm, lastne zgodovine pa ne bo nikoli imela. Še manj zavedanja o tej zgodovini. Še manj izkušenj iz te zgodovine. Pač pa čisto na novo piše knjigo športnih uspehov!