Belgija prevzema predsedovanje EU
Belgija, ki je po nedavnih predčasnih volitvah še brez nove vlade in v stalnem notranjepolitičnem stresu, bo 1. julija od Španije prevzela šestmesečno predsedovanje Evropski uniji. V Belgiji zatrjujejo, da bodo kos svoji nalogi, ob čemer sprejemajo z Lizbonsko pogodbo bistveno omejeno in neizstopajočo vlogo rotirajočega predsedstva.
"V prvi vrsti bomo v službi evropskih institucij," je minuli petek ob predstavitvi prednostnih nalog belgijskega predsedstva dejal premier belgijske vlade, ki opravlja tekoče posle, Yves Leterme. Ob tem je napovedal, da bo belgijsko predsedstvo zavzelo "skromen položaj" in delovalo predvsem kot "posrednik". Poleg tega je povedal, da so "pripravljeni omejiti svojo vlogo rotirajočega predsedstva", saj bo to dalo več prostora stalnemu predsedniku EU, sicer nekdanjemu predsedniku belgijske vlade Hermanu Van Rompuyju, in visoki zunanji predstavnici unije Catherine Ashton, za izvajanje njunih novih pristojnosti.
Že pred začetkom španskega predsedovanja so poznavalci EU napovedovali, da je prava priložnost za Lizbonsko pogodbo, Van Rompuya in Ashtonovo šele belgijsko predsedstvo, saj je prvi stalni predsednik EU Belgijec, kar naj bi ublažilo trenja zaradi teženj po prevladi rotirajočega predsedstva in stalnega predsednika unije. Poleg tega tudi ni pričakovati, da se bo Belgija borila za pozornost, kot se je Španija, saj mora najprej sestaviti svojo vlado. Po zmagi Leterma leta 2007 je oblikovanje nove vlade trajalo devet mesecev, tokrat pa so razmere zaradi zaostrenih trenj med Valonijo in Flandrijo ter zmage nacionalistične stranke, ki predvideva postopen razpad države, še težje.
Že pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, ki predvideva bistveno manjšo vlogo rotirajočega predsedstva, se je lani na primeru Češke pokazalo, da država brez polnokrvne vlade ne more obdržati vajeti v rokah. Češka vlada je padla na sredi predsedovanja EU, kar je usodno zaznamovalo tudi njeno prvo krmarjenje uniji.
Leterme in belgijski zunanji minister Steven Vanackere sta sicer minuli petek ob predstavitvi prednostnih nalog belgijskega predsedstva zagotovila, da bo Belgija kos svoji nalogi in da ima podporo vseh strank. Ob tem sta tudi spomnila, da je država ena ustanovnih članic unije in da je to že njeno dvanajsto predsedovanje. "Želim si, da nas boste sodili na koncu predsedovanja po konkretnih stvareh, ki so bile dosežene, ne pa že na začetku," je novinarje v Bruslju pozval Vanackere.
Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe je vloga rotirajočega predsedstva omejena na vodenje dosjejev, kot so kmetijstvo, promet, notranje in pravosodne zadeve pa tudi finance, ki je po novem za predsedujočo državo najpomembnejša ministrska sestava, vendar pa najpomembnejše politične odločitve tudi na finančnem področju sprejema Van Rompuy. Van Rompuy je namreč tudi vodja posebne delovne skupine za proračunsko in ekonomsko reformo s ciljem premostitve krize v območju evra. Belgijsko predsedstvo zatrjuje, da je sprejetje priporočil te skupine, predvsem novih pravil za zagotavljanje proračunske discipline, ena njegovih glavnih prioritet. Ob tem Van Rompuyu zagotavljajo vso podporo.
Druga prednostna naloga, ki jo je izpostavilo belgijsko predsedstvo, je vzpostavitev evropske diplomatske službe, pri čemer je tudi zunanji minister Vaneckere obljubil vso podporo Ashtonovi in jo pohvalil za njena prizadevanja. Belgijsko predsedstvo pričakuje, da bo služba stala na nogah ob prvi obletnici Lizbonske pogodbe, torej do 1. decembra. Belgijsko predsedstvo je kot "pomemben dosje" izpostavilo tudi širitev, a bilo zelo previdno glede konkretnih vprašanj, tudi o tem, ali bo Hrvaška pogajanja z EU končala še letos. "Časovni okvir je zelo tesen. Treba se je soočiti z realnostjo in videti, kaj je mogoče. Belgija bo spodbujala dober napredek v pogajanjih, a se ne bo zavezovala z natančnim časovnim okvirom," je dejal Leterme. Belgijski zunanji minister Vanackere je to ponazoril z besedami, da logika belgijskega predsedstva glede tega vprašanja "ne temelji na koledarju, ampak na zaslugah". Vanackere je tudi zatrdil, da je njegova vloga v širitvenem procesu, ki je za belgijsko predsedstvo "pomemben dosje", vloga "poštenega posrednika".
Enako načelo, da so pomembne zasluge, ne koledar, po besedah zunanjega ministra velja pri obravnavanju vprašanja odprave vizumov za Albanijo in BiH. Tudi pri tem je belgijsko predsedstvo previdno in ne želi ugibati, kdaj bi državi lahko dočakali vizumsko liberalizacijo.
Neizstopajoč pristop belgijskega predsedstva je očiten tudi pri zasnovi njihove spletne strani. Vsako rotirajoče predsedstvo doslej je izpostavilo vlogo svoje države, Belgijci pa so izpostavili predsedujoči trio, ki ga sicer sestavljata tudi Španija in Madžarska. Naslov spletne strani je www.eutrio.be, kar še dodatno oznanja umik posameznih rotirajočih predsedstev v ozadje. (STA, mh)