V Trstu trije predsedniki?

Uredništvo
30. 6. 2010

Narodni dom v Trstu so zgradili leta 1904 po načrtih arhitekta  Maksa Fabianija. Kot simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču je bilo trn v peti italijanskim  nacionalistom in fašistom, ki so ga 13. julija 1920 napadli, požgali in uničili.

Narodni dom v Trstu so zgradili leta 1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Kot simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču je bilo trn v peti italijanskim nacionalistom in fašistom, ki so ga 13. julija 1920 napadli, požgali in uničili.
© wikipedia.org

V Trstu se še ne ve, ali bodo predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške prisostvovali Koncertu prijateljstva, ki je napovedan 13. julija v Trstu, saj je kamen spotike postal morebitni obisk treh predsednikov tržaškega Narodnega doma, katerega 90. obletnica požiga bo prav 13. julija. Koncert prijateljstva prireja združenje Ravenna Festival, vodil pa ga bo znani italijanski dirigent Riccardo Muti. Na dogodek so bili vabljeni predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške Giorgio Napolitano, Danilo Türk in Ivo Josipović, ki pa svoje udeležbe še niso uradno potrdili.

Ob tem je v Trstu izbruhnila polemika glede predloga predsednika Türka o skupnem obisku Narodnega doma, nekdanjega središča kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja Slovencev na Tržaškem, ki so ga fašisti zažgali 13. julija 1920. O tem obširno poročata oba tržaška dnevnika, italijanski Il Piccolo in slovenski Primorski dnevnik. Podtajnik pri italijanskem ministrstvu za okolje in vidni tržaški predstavnik desnosredinske vladne stranke Ljudstva svobode Roberto Menia je tudi predsednike Italije, Slovenije in Hrvaške pozval, naj poleg Narodnega doma obiščejo tudi tako imenovano "fojbo" ali opuščen rudniški jašek pri Bazovici pri Trstu, ki je simbol pobojev po drugi svetovni vojni, poleg tega pa naj obiščejo tudi kraje preko meje, "kjer je dvatisočletno italijansko prisotnost skoraj izbrisal eksodus, h kateremu so Jugoslovani prisilili na tisoče Italijanov," je zapisal Menia.

Obisku Narodnega doma nasprotuje predsednik ene od pomembnejših organizacij italijanskih optantov, Unije Istranov, Massimiliano Lacota, ki je zahtevo po obisku označil za "politične navade, ki vztrajajo že preko šestdeset let in ki jih narekuje pravzaprav neobstoječa težnja k resnični spravi, ki kraljuje preko meje." Vidni predstavnik dalmatinskih optantov Renzo De Vidovich pa v pismu predsedniku Türku piše, da se je zahteva po obisku Narodnega doma dotaknila odkritega živca, saj je bil po njegovih besedah Narodni dom filojugoslovanska organizacija, ki je delovala po smernicah srbskih častnikov novoustanovljene jugoslovanske vojske.

Oglasila sta se tudi predsednika Združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo Lucio Toth in predsednik tržaške sekcije te organizacije Renzo Codarin. Toth je izrazil obžalovanje spričo nastalih polemik in pozval vse k umiritvi tonov ter spomnil, da se danes italijanski in slovenski vojaki v Afganistanu skupaj borijo proti terorizmu. Codarin se strinja z obiskom Narodnega doma, poleg tega pa predlaga, naj predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške obiščejo tudi obeležje blizu tržaške železniške postaje, ki spominja na odhod italijanskih optantov z ozemelj, ki so po drugi svetovni vojni pripadla Jugoslaviji oziroma Sloveniji in Hrvaški. Tržaški župan Roberto Dipiazza pa ugotavlja, da so nacionalizmi še vedno živi, kljub temu pa ostaja optimist glede koncerta in udeležbe predsednikov.

Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ - ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji) Rudi Pavšič meni, da če bi 13. julija odpadlo srečanje treh predsednikov, bi bil to velik poraz ne samo za diplomacije treh držav, temveč za vse, ki verjamejo v politiko sožitja in prijateljstva, obisk Narodnega doma pa ne bi zmanjšal ostalih tragičnih dogajanj, ki so prizadela Trst. Deželni poslanec stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec pa pričakuje, da diplomacije treh držav ne bodo nasedle provokatorjem in netilcem sovraštva. Proslava 90. obletnice požiga Narodnega doma s poklonom treh državnikov bi bila najboljša popotnica boljšim časom, meni Gabrovec. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja