Vlada za stabilnost evra

Uredništvo
1. 7. 2010

/media/www/slike.old/novice/evro_copy5.jpg

Vlada je danes sprejela predlog zakona o državnih poroštvih za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra, s katerim se bo vzpostavila pravna podlaga za sodelovanje Slovenije v mehanizmu za zagotavljanje finančne pomoči, če katera od držav z evrom ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev na trgu.

Mehanizem bo izgledal tako, da bodo države z evrom ustanovile posebno družbo s sedežem v Luksemburgu, ki bo lahko po potrebi članicam v težavah v prihodnjih treh letih zagotovila do 440 milijard evrov pomoči. Skupaj s sredstvi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in sredstvi iz evropskega proračuna znaša skupni razpoložljivi znesek 700 milijard evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal finančni minister Franc Križanič. "Gre za zelo velik kapital, ki za območje z evrom predstavlja kreditorja na zadnji ravni," je pojasnil Križanič. Takega mehanizma v EU doslej še ni bilo, potreba po njem pa se je pokazala ob reševanju finančnih težav Grčije.

Premier Borut Pahor si želi, da bi evru zaupali. "Trdnost te valute je za nas izrednega pomena," je dejal, ustanovitev družbe s sedežem v Luksemburgu, ki bo pomagala pri dolgoročni sanaciji držav, pa je pospremil s komentarjem, da je verjetno popolnoma jasno, da Grčija ne bo edina država, ki se je znašla v strukturnih težavah. "Ampak Slovenija je med tistimi, ki se jih že loteva, in to je za našo bonitetno oceno velikega pomena," je dejal.

Slovenija bo z zakonom o poroštvih države za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra pri ustanovitvi nove družbe sodelovala s kapitalskim vložkom v višini 146 evrov. Z dokapitalizacijo družbe v Luksemburgu na 30 milijonov evrov pa bo morala Slovenija vanjo vložiti 141.335 evrov, je povedal Križanič. Ta družba bo najemala kredite in izdajala dolžniške vrednostne papirje, za kar bodo države članice območja evra izdajale poroštva. Pri tem bo delež poroštev Slovenije za obveznosti iz naslova vsakokrat najetih kreditov oz. izdanih obveznic znašal največ nekaj več kot dve milijardi evrov.

Za vsako državo, ki bo zaprosila za pomoč v okviru tega mehanizma, bo Evropska komisija ob pomoči IMF pripravila poseben program, ki bo določil pogoje, višino in ceno pomoči. S tem programom se bodo morale strinjati vse države, ki bodo priskočile na pomoč, je še povedal Križanič. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja