Za dvojezične table

Deželnega glavarja avstrijske Koroške Gerharda Dörflerja, deželno vlado avstrijske Koroške in deželni zbor v Celovcu je Fischer tudi pozval, naj v sodelovanju z državo na zvezni ravni "deloma še nerešeno vprašanje dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem nemudoma rešijo v skladu s pravom in na razumen način". Ob tem je razen v nemščini tudi v slovenščini izrekel stavek: "Čas je zrel".

V nastopnem govoru novega šestletnega mandata se je Fischer odločno postavil proti nacionalizmu. "Premagati moramo ostanke ali celo ponovno oživitev delitev na nacionalni ali nacionalistični osnovi," je dejal Fischer.

"Politična kultura med drugim pomeni, da ni sprejemljivo vse, kar ni izrecno prepovedano," je ošvrknil politične sile v Avstriji, vendar pri tem poimensko ni omenil nikogar. Zavzel se je tudi za "odgovoren" odnos do zgodovine, ki bo usklajen z resnico.

Na področju izobraževanja po Fischerjevih besedah ne gre izgubljati časa, tudi v luči gospodarske krize ne. Vlaganja v izobraževanje in raziskave so "najkoristnejša in najdonosnejša investicija, ki jo dolgujemo mladini," je dejal novi, stari avstrijski predsednik, ki se je tudi zavzel za "pravičen dostop do univerz".

Dotaknil se je tudi podnebnih sprememb in menil, da je potrebno pritisniti na tiste, ki imajo v rokah politično odgovornost. "Nova gospodarska pravila igre se morajo in se bodo uveljavila, priti pa mora tudi do sprememb v življenjskem slogu posameznika," je še dejal.

Zavzel se je tudi za "socialno simetrijo in socialno pravičnost" in posvaril, da si pred revščino ne bi smeli zatiskali oči. Pohvalil je delo človekoljubnih organizacij v Avstriji. Odločno je v današnjem govoru tudi podprl EU in avstrijsko vojsko. Svoj govor je končal z besedami: "Naj živi demokracija, naj živi Avstrija".

Fischer je na predsedniških volitvah dobil 78,9 odstotka glasov volivcev. Njegova protikandidata, kandidatka svobodnjakov Barbara Rosenkranz je dobila 15,6 odstotka glasov, Rudolf Gehring iz avstrijske Krščanske stranke pa 5,4 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila rekordno nizka, 49,2-odstotna.

71-letni Fischer, ki je osmi neposredno izvoljeni avstrijski predsednik po drugi svetovni vojni, se je rodil 9. oktobra 1938 v Gradcu v družini s socialdemokratskimi koreninami. Njegov oče Rudolf je bil med letoma 1954 in 1956 državni sekretar na ministrstvu za trgovino. Politično se je začel Fischer udejstvovati že kot študent prava na dunajski univerzi. Prvi stik z avstrijskim parlamentom je dobil leta 1961, ko je kot pravnik začel delati v poslanski skupini avstrijskih socialdemokratov (SPÖ).

Kot politični varovanec legendarnega avstrijskega kanclerja Bruna Kreiskega se je Fischer vzpenjal po politični lestvici in zasedal vedno pomembnejše položaje. V koalicijski vladi pod vodstvom premiera Freda Sinowatza je bil med letoma 1983 in 1987 minister za znanost in raziskave. Avstrijci so si ga najbolj zapomnili kot predsednika parlamenta med letoma 1990 in 2002, ki si je vedno prizadeval za dosego kompromisov.

Leta 2004 je prvič zmagal na predsedniških volitvah in tesno premagal svojo konservativno tekmico, takratno zunanjo ministrico Benito Ferrero-Waldner.

Fischer ima dobre odnose tudi s slovenskimi politiki. Kot avstrijski predsednik je bil na prvem uradnem obisku v Sloveniji septembra 2004. V preteklosti je že večkrat pozival k rešitvi vprašanja dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem. V preteklih šestih letih je odločno besedo zastavil tudi v primeru Zogaj, ko se je iz človeških razlogov zavzel, da bi begunka s Kosova Arigona Zogaj smela ostati v Avstriji, podprl pa je tudi istospolno partnerstvo in posvojitve za istospolne pare. (STA, lpč)