Pavlinič Krebsova zagovarja novelo plačnega zakona

DZ je začel razpravo o noveli plačnega sistema v javnem sektorju, ki po besedah ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs odpravlja pomanjkljivosti plačnega sistema. Glede neusklajenih rešitev na področju dežurstev in položajnega dodatka pa je po njenih besedah vlada prepričana, da vsi argumenti govorijo v prid predlagani rešitvi.

Po besedah ministrice za javno upravo novela terja potrditev iz treh razlogov. Prvi je, da v roku šestih mesecev odpravljajo neustavno stanje na tem področju glede varovanih plač za 11 funkcionarjev. Poleg tega je vlada v socialnem dogovoru obljubila, da bo v letu 2010 opravila usklajevanje plač javnih uslužbencev do polovice. Ta dogovor po njenih besedah implementirajo tako, da uzakonjajo vrednost plačnega razreda, povišanega za 0,65 odstotka. Novela poleg tega ureja sistemska vprašanja, do katerih so se uspeli v petmesečnem socialnem dialogu v pomembnem delu s sindikati javnega sektorja uskladiti. Novela tako vsebuje 22 členov, od katerih jih bilo 18 usklajenih s sindikati, pravi ministrica.

Pri štirih členih, ki niso usklajeni, gre za ureditev dežurstev in položajnega dodatka, za katere je vlada sklenila, da argumenti govorijo v prid predlaganim rešitvam. Glede neusklajenih rešitev Pavlinič Krebsova poudarja, da so v usklajevanjih med pogajalsko skupino vlade in sindikati javnega sektorja poskušali pred socialne partnerje predložiti vse relevantne argumente, ki govorijo v prid predlaganim rešitvam, in jasno pokazati, da želijo odpraviti pomanjkljivost plačnega sistema.

Glede ostalih 18 členov pa so po njenih besedah sindikati pritrjevali, da gre za odpravo pomanjkljivosti, ki se je pokazala ob evalvaciji novega plačnega sistema. Sindikatom pa so za odpravo pomanjkljivosti predlagali tudi druge rešitve. Gre za vprašanje ureditve bolj pravičnega nagrajevanja javnih uslužbencev glede na delovno uspešnost ter vprašanje ureditve napredovanj.

Po besedah ministrice so s socialnimi partnerji ugotovili, da gre za zahtevne sistemske spremembe, ki jih je treba trezno premisliti in so lani dogovorjen rok usklajevanja do 1. maja 2010 sporazumno premaknili na september 2010.

V delih, ki s sindikati niso usklajeni, sicer novela predvideva določitev dežurnih mest in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času dežurstva za 50 odstotkov. Pri položajnem dodatku pa je predlagano znižanje zgornje meje z 20 na 12 odstotkov osnovne plače. Z dopolnilom koalicijskih poslanskih skupin so na matičnem odboru rok za uveljavitev plačevanja dežurstev po novem s 1. septembra letos prestavili na 1. januar prihodnje leto, do takrat pa naj bi določili delovna mesta, na katerih se opravlja dežurstvo. Določbe glede položajnega dodatka naj bi se začele uporabljati s 1. novembrom letos.

Na predlog koalicijskih poslanskih skupin je odbor v novelo zakona tudi vnesel rešitev, po kateri se zožuje krog tistih, ki lahko prejemajo položajni dodatek. Ta naj ne bi več pripadal tistim, ki sicer ne vodijo notranje organizacijske enote, so pa odgovorni za delo nekih manjših skupin. Umik tega dopolnila so v pogajalski skupini dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Janez Posedi, postavili kot predpogoj za morebitna pogajanja o plačah v javnem sektorju.

S transparentom "Umaknite protidelavske zakone z dnevnega reda" so se predstavniki sindikalnih central. Kot je novinarjem poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, je predlog dnevnega reda s predlogom uvrstitve nekaterih zakonov, ki niso usklajeni s sindikati, velika napaka slovenske politike. "V izjemno težkih časih za slovenske delavke in delavce prihaja kar nekaj predlogov z namenom, da se zmanjšajo njihove pravice, kakovost življenja. To je velika napaka, ker so glavna žrtev krize delavci, ki niso nič krivi za lumparije in vse, kar se je hudega zgodilo," je dejal Semolič. Današnji shod predstavnikov sindikalnih central je po Semoličevih besedah resno opozorilo, da se neusklajeni zakoni umaknejo iz parlamentarne procedure. Prihodnji koraki so odvisni od dogajanja v DZ na julijski seji in sprejetih odločitev. "Naše ravnanje diktirajo politiki s svojimi odločitvami. Kar vemo, je, da se bodo borili, da se raven delavskih pravic absolutno ne zniža," je zatrdil Semolič. Predsednik ZSSS opozarja, da so sindikati kadarkoli v stanju privabiti delavce, da so protesti mnogo večji in močnejši. "Ampak mi gremo postopoma, najprej z opozorili. Danes gre za simboliko," je dejal Semolič. Precej oster je bil predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj: "Če se bo nadaljevalo s pokojninsko in zdravstveno reformo, bo jeseni splošna stavka ali pa pridemo pred državni zbor. Mi imamo sklepe, ki jih bomo absolutno v celoti uresničili." (STA, mh)