Sistem za stabilnost evra

V Berlinu si želijo vzpostaviti tak sistem, da bi v teh primerih večje breme nosili zasebni upniki in razbremenili davkoplačevalce.

Kot piše Spiegel, želi nemška kanclerka Angela Merkel na ta način pomiriti nezadovoljstvo Nemcev, ki zaradi dogodkov minulih mesecev kažejo vse manj zadovoljstva nad članstvom Nemčije v Evropski uniji in v območju evra.

Nemci se namreč v večini niso strinjali z odločitvami Nemčije in ostalih držav iz evrske skupine, da v primeru Grčije pristanejo na mehanizem za pomoč Grčiji in za zagotavljanje stabilnosti evra, ki naj bi se sprožil v primeru, da bi se še kaka druga članica evrskega območja znašla v dolžniških težavah.

Sistem za zagotovitev stabilnosti evra v prvi vrsti vključuje razširitev obstoječega evropskega mehanizma plačilnobilančne pomoči državam brez evra na države z evrom in njegovo povečanje za 60 milijard evrov.

Poleg tega so države območja evra ta sredstva dopolnile s triletnim mehanizmom do 440 milijard evrov posojil z jamstvi držav članic, ki bo deloval po vzoru mehanizma posojil Grčiji, z njim pa bo upravljala posebna družba v Luksemburgu, ki so jo ustanovile države evrskega območja.

Ob tem dogovorjeni sistem vključuje Mednarodni denarni sklad (IMF), od katerega se pričakuje, da bo prispeval vsaj polovico deleža EU, torej vsaj 250 milijard evrov posojil. Prispevek držav z evrom in IMF tako skupaj znese 750 milijard evrov.

Mehanizem posojil Grčiji pa sta skupaj pripravila EU in Mednarodni denarni sklad. Države v območju evra so v treh letih pripravljene prispevati 80 milijard evrov, v prvem letu 30 milijard evrov; IMF pa preostalo. V zameno za ta sistem mora Grčija izpeljati številne boleče reforme.

Berlin si sedaj po pisanju Spiegla želi oblikovati tak mehanizem, ki ne bi temeljil zgolj na milijardnih sredstvih, za katerimi na tak ali drugačen način stojijo državni proračuni. V Berlinu naj bi tako pripravljali sistem, po katerem bi se zasebni lastniki dolžniških instrumentov držav v težavah dogovorili o reprogramiranju dolgov, usklajeno pristali na nižje donose iz svojih naložb oz. na odpis dela dolgov.

Šlo naj bi torej za vzpostavitev neke vrste Berlinski klub mednarodnih upnikov razvitih držav, po vzoru na Pariški klub javnih upnikov in Londonski klub zasebnih upnikov, ki urejata vprašanja, povezana z dolgovi držav v razvoju.

Zaenkrat gre po pisanju Spiegla, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, za interni dokument nemške vlade, v mehanizmu, če bodo nanj pristale tudi druge članice unije in druge svetovne države, pa bi v največji meri sodelovale predvsem finančne ustanove in skladi. Prav ti finančni vlagatelji, ki so razpršeni po vsej uniji in tudi po svetu. (STA, lpč)