Kako smo si delili plače

V informativnem programu TV Slovenija, ki ga vodi Rajko Gerič, so v teh dneh presenetili z odločitvijo, da bodo jeseni zamenjali termin predvajanja informativne oddaje Tednik. Oddaja, ki že 28 let vsak četrtek prinaša zgodbe o težavah malih ljudi, bo po novem na sporedu ob ponedeljkih zvečer, v dosedanjem terminu informativne oddaje Polemika. Ta oddaja, v kateri razpravljajo o aktualnih političnih temah, pa se seli v dosedanji Tednikov termin. Na RTV pravijo, da so se za zamenjavo odločili, ker naj bi bilo »aktualno pogovorno oddajo nemogoče ustrezno pripraviti v ponedeljek«.

Da so se na nacionalki odločili zamenjati termine omenjenih oddaj, je najverjetneje najbolj presenetilo ustvarjalce Tednika. Ta je namreč skoraj tri desetletja zasedal četrtkov večerni termin, ves ta čas pa mu je uspelo ohranjati stik z gledalci, saj je še vedno najbolj gledana informativna oddaja TV Slovenija. A TV Slovenija, kot kaže, zdaj cilja na še večjo gledanost. Nedavno je pompozno napovedala, da je informativni program okrepila s prebežnikoma in nekdanjima ključnima človekoma izrazito rumene informativne oddaje Svet na Kanalu A Bojanom Travnom in Urošem Slakom, in čeprav so njun prihod sprva skrivali, se je na koncu izkazalo, da se po letih odsotnosti, v katerih jima je uspelo na komercialnih POP TV in Kanalu A s svojimi oddajami pritegniti zavidljivo število gledalcev, na nacionalko vračata ravno zato, da bi jima podobno uspelo z oddajo Polemika. Tej se zdaj obetata novo ime (delovno ime je za zdaj Pogledi Slovenije) in novi termin, prav tisti, ki ga je nekoč na POP TV zasedala Slakova razvpita debatna oddaja Trenja. In ker je ta vzdrževala visoko gledanost s pogosto etično vprašljivimi metodami, so se že pojavili očitki o rumenizaciji javne RTV. Ta se, namesto da bi negovala svoje osnovno poslanstvo RTV-javnega servisa, zadnja leta v informativnem in razvedrilnem programu že tako ali tako redno bije s komercialnimi televizijami.

RTV zadnja leta seveda ni deležna le očitkov o rumenizaciji. Deležna je tudi očitkov o prevelikem vplivu politike na RTV-hišo, ki jih je formaliziral sedanji, Grimsov zakon o RTV, pa tudi očitkov o netransparentni in neodgovorni porabi nacionalkinih sredstev. Če je doslej največ kritik letelo na razsipno porabo sredstev, ki jih ima RTV rezervirana za razvojne projekte, vodstvo pa jih je kljub temu množično porabljalo za program, in to za oddaje, kot so Piramida, Na zdravje ter dragi nadaljevanki Strasti in Bratu brat, ki sta propadli po le treh mesecih predvajanja, so zdaj na udaru pogodbe, ki bi lahko nekaterim izbranim RTV-jevim sodelavcem konkretno napolnile denarnice. Najnovejše razkritje je povezano s Travnom in Slakom. Po naših informacijah naj bi z nacionalko podpisala triletno pogodbo, po kateri naj bi prejemala zavidljivih 4500 evrov bruto na mesec, k čemur je treba najverjetneje prišteti še dodatke.

Še bistveno bolj so trenutno na udaru ogromne odpravnine, ki si jih je za primer, če bi bilo predčasno razrešeno s položajev, priskrbelo vodstvo RTV. Ob razkritju Dela je sprva kazalo, da ima takšno sporno pogodbo oziroma anekse k pogodbi podpisane le generalni direktor RTV Anton Guzej, ki se mu je mandat sicer že iztekel in zdaj opravlja funkcijo v. d. generalnega direktorja. A izkazalo se je, da so imeli sporna določila v pogodbah o zaposlitvi in aneksih vsi vodstveni delavci RTV. Sprva so poskušali to prikriti, saj so takšne odpravnine v nasprotju z vladno odredbo, po kateri so poslovodnim osebam in članom uprav dovoljene odpravnine v višini največ šestih plač, na koncu pa jim ni preostalo drugega, kot da priznajo, da so ravnali mimo predpisov. Pri tem ne gre pozabiti, da je RTV v svojih informativnih oddajah sama pogosto kritizirala previsoke plače gospodarstvenikov in nosilcev javnih funkcij.
Nadzorni odbor RTV je konec junija ugotovil, da pogodbe vodilnih delavcev res »niso bile skladne z zakonodajo in običaji v javnih zavodih«, vodstvo je moralo pripraviti nove pogodbe, vodilni delavci pa so se morali pisno zavezati, da ne bodo uveljavljali pravic iz spornih pogodb in aneksov. A kaj je pravzaprav pisalo v njih? Čemu so se morali odpovedati?

Berite v Mladini